Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 pojmuje branje kot vrednoto, saj je bralna pismenost temelj za druge pismenosti. Vlada RS je ta pomembni dokument sprejela 19. 12. 2019 na 55. redni seji.
Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit napredek na področju bralne pismenosti bomo v Sloveniji lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno kohezijo. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni možno učinkovito udejanjati le s stalnim razvojem kompetenc na področju bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva.
Skrb za udejanjanje strategije je prevzela Vlada RS, ki bo oblikovala Nacionalni svet za bralno pismenost. V njem bodo sodelovali strokovnjakinje in strokovnjaki za pismenost v vseh življenjskih obdobjih in predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj tega področja. Finančna sredstva za izvajanje akcijskega načrta, ki je del strategije, bodo zagotovila pristojna ministrstva. Nacionalni svet za bralno pismenost bo poskrbel tudi za umestitev področja bralne pismenosti in bralne kulture v nacionalne strateške dokumente.
Branje je pomembno, da lahko posameznik opravlja različne življenjske naloge in se vključuje na številna področja. Povečanje bralne pismenosti krepi povezanost med ljudmi, vpliva na stalni razvoj družbe in gospodarstva ter povečuje dejavno državljanstvo. Zato strategija predvideva povečanje dostopnosti do knjig in drugega bralnega gradiva za vse generacije.
V strategiji poudarjajo, da je bralna pismenost temelj drugim pismenostim. Del bralne pismenosti je bralna kultura, zato dokument izpostavlja pomen motiviranosti za branje. Pomembno vlogo pri teh dejavnostih ima nedvomno tudi ACS. Dokument je objavljen na spletni strani ministrstva.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
