Pedagoški inštitut je 20. decembra v sodelovanju s Trubarjevo hišo literature v okviru t. i. PI pogovorov organiziral diskusijo, ki je tematsko obravnavala vključujoče učno okolje v osnovnih in srednjih šolah. Janja Žmavc s PI je povezovala prispevke Nataše Pirih Svetina z oddelka za slovenistiko FF v Ljubljani, Alenke Gril s PI in Alje Gladek z ACS.
Sogovornice so predstavile stanje in izzive vključevanja otrok priseljencev v slovenski sistem VIZ iz različnih perspektiv. Nataša Pirih Svetina se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku in je tematiko obravnavala z jezikovne perspektive. Odprla je vrsto zanimivih vprašanj o vlogi slovenščine v procesu izobraževanja za vse, ki vstopajo vanj kot govorci drugih jezikov oz. kot priseljenci. Vprašanje jezika je bistveno tudi pri zagotavljanju enakopravnosti vseh otrok oziroma učencev na različnih ravneh šolskega sistema, kar je v sodobni šolski praksi odprta tema.
Alenka Gril je predstavila strokovno podporo, ki jo PI zagotavlja slovenskim pedagoškim delavcem za njihov profesionalni razvoj s poudarkom na občutljivem področju vključevanja priseljencev v šolski sistem. Še vedno drži, da vsaka šola stoji in pade na učitelju, zato je treba kader usposabljati in vključevanju otrok priseljencev posvetiti posebno pozornost. V Sloveniji ob sofinanciranju MIZŠ in ESS potekajo brezplačni, intenzivni, strokovno pripravljeni seminarji, ki prinašajo nova znanja in spretnosti za oblikovanje bolj vključujočega se učnega okolja. Projekt Le z drugimi smo, katerega nosilca sta PI in ZRC SAZU, v obdobju 2016–2021 ponuja pet seminarjev, ki krepijo medkulturne spretnosti učiteljev in vzgojiteljev. MIZŠ in ESS podpirata tudi projekt Za medkulturno sobivanje, ki spodbuja ustvarjanje in širjenje kakovostnih in učinkovitih pedagoških pristopov k vključevanju otrok priseljencev. Slovenski pedagoški delavci imajo v tem obdobju torej na voljo kakovostne vire in strokovno pomoč pri obravnavi integracije otrok priseljencev, kar je izziv tudi v drugih evropskih državah.
Osvetlila sem vlogo in pomen prostovoljstva pri vključevanju priseljencev v šolski sistem. Vrtci, osnovne in srednje šole imajo možnost, da za pomoč in podporo otrokom priseljencev organizirajo raznovrstne prostovoljske aktivnosti, ki pomagajo ustvariti varno, pozitivno okolje za otroke in mlade. Ti kot novinci v ustanove vstopajo predvsem s strahom. Učenje slovenščine za vsakdanjo rabo, pomoč pri učenju predmetov, kjer imajo novinci zaostanek, tutorstvo, vključevanje v izvenšolske dejavnosti, zaščitništvo in še vrsta drugih prostovoljskih aktivnosti se je pri delu s priseljenci že mnogokrat izkazala za neprecenljivo dopolnitev strokovne podpore. Tudi pri gradnji odnosov s starši otrok priseljencev je prostovoljstvo nenadomestljivo, saj družini posreduje sporočilo, da so v novem okolju dobrodošli. Hkrati pa se v prostovoljstvu skriva tudi potencial, ki ga pogosto prezremo: mnogokrat je prva priložnost, da se otroci ali cele družine aktivno vključijo v novo okolje in prispevajo nekaj svojega, kar v danem trenutku zmorejo, k novi skupnosti, ki jih je sprejela. Mnogi otroci priseljenci ob podpori empatičnih učiteljev vzcvetijo, ko dobijo priložnost, da kot prostovoljci naredijo nekaj dobrega tudi sami.
Vključujoča šola je odprta za sodelovanje tako s strokovnimi institucijami kot tudi z nevladnimi organizacijami, in goji medkulturnost kot vrednoto. Ovire, s katerimi se srečuje pri opolnomočenju otrok priseljencev in prizadevanjih za njihovo uspešno vključevanje v pedagoški proces, sprejema kot priložnost za lastni razvoj. Prostovoljstvo razvija kot vrednoto, s katero v praksi uresničuje solidarnost, preprečuje izključevanje in prispeva k povezanosti celotne šolske skupnosti.
Alja Gladek (alja.gladek@acs.si), ACS
