V osmi izdaji NMSB med 8. septembrom in 12. oktobrom pobudniki in organizatorji posebno pozornost namenjamo glasnemu branju in pripovedovanju. S tem nadaljujemo lansko rdečo nit, ko smo v ospredje postavili branje v javnem prostoru.
Pobudniki NMSB bomo od letos dalje spodbujali k vsakodnevnemu desetminutnemu branju. Želimo si, da bi pobuda 10 minut za branje postala stalna vseslovenska praksa. Vsaj v vzgojno-izobraževalnih ustanovah bi bila tudi sistemsko podprta, tako da bi našla smiselno umestitev v šolski dan. K vsakodnevnemu desetminutnemu branju pa bomo spodbujali tudi odrasle, saj so pravi oni s knjigo v roki lahko najboljši zgled in vodnik pri vzgoji vseživljenjskih bralcev.
S spodbujanjem glasnega branja in pripovedovanja v svet pisane in govorjene besede vabimo vse, še posebno tiste, ki so že pozabili, kakšno moč imajo lahko knjige. Ko skupaj beremo ali pripovedujemo zgodbe, besede oživijo, zgodbe pa zaživijo v skupnosti. Skupno branje nas povezuje – bodisi kot poslušalce bodisi kot pripovedovalce, saj v nas prebuja radovednost, empatijo in ljubezen do literature.
Preprosta, a učinkovita zamisel, zagotovo pa tudi v šolskem prostoru dodatna spodbuda za vzgojitelje in učitelje, da otroke in mladostnike, pa tudi sebe dodatno spodbudijo k branju, ki bistveno pripomore k razvoju bralne pismenosti, bogatitvi besednega zaklada, krepitvi koncentracije in celo empatije.
MVI se sicer že vrsto let pridružuje NMSB. Razvoj bralne pismenosti je ena ključnih nalog sistema VIZ v Republiki Sloveniji. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030 določa cilje za vse starostne skupine in poudarja pomen kakovostnega bralnega gradiva, usposobljenega strokovnega kadra ter povezovanja različnih resorjev.
Ministrica Asta Vrečko je povedala, da si na MK v skladu s strategijo prizadevajo za finančno in vsebinsko dostopnost knjig za vse. Posebno pozornost namenjajo spodbujanju bralne kulture. Poglavitno vlogo pri širjenju slednje imajo splošne knjižnice, ki so razvejane po vsej državi. Niso samo središče znanja, temveč tudi družabnega življenja in kulturnega dialoga. Tudi v prihodnje bodo podpirali bralne projekte in pobude, saj verjamejo, da lahko na ta način skupaj ustvarimo družbo, v kateri bo branje del vsakdanjika in bo knjiga most med generacijami.
Pomen bralne pismenosti je v današnjem času še posebno velik. Glede na zaskrbljujoče trende je prav, da temu posvetimo še več pozornosti, ker je razvoj bralne kulture in kompetenc za razumevanja kompleksnih besedil bistven za razvoj posameznika. V družbi, prepredeni s kratkimi sporočili, družbenimi omrežji in vsem, kar lovi našo pozornost, je pomembno, da gradimo promocijo branja in ustvarjamo čas, ki ga za to potrebujemo.
Častni pokrovitelj letošnjega NMSB je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. Njen generalni sekretar in direktor Urada za UNESCO Gregor Hrastelj je v poslanici poudaril pomen pismenosti kot temeljne človekove pravice in ključnega orodja za osebni razvoj, socialno vključenost in demokratično družbo.
Pobudniki, partnerji in podporniki NMSB pripravljajo številne dogodke in dejavnosti. Zbrani so v dogodkovniku na spletni strani NMSB. Preglejte izpostavljene dogodke, s katerimi prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni pa tudi v zamejstvu in po svetu. Med njimi najdemo vzgojno-izobraževalne in visokošolske zavode, organizacije za IO in kulturne ustanove. Posebno pomembne so tiste, ki skrbijo za bralno kulturo: splošne knjižnice, založbe, knjigarne. Ključne so tudi nevladne ustanove z različnih področij, ki v središče svojega delovanja postavljajo otroke, mladino, starejše in družine oz. se pri svojem delu srečujejo z različnimi generacijami.
Preglejte dogodkovnik na spletni strani NMSB. Zagotovo boste našli priložnost za udeležbo na zanimivem srečanju, natečaju, programu.
NMSB 2025 se je tradicionalno začel z nacionalnim strokovnim posvetom Bralnega društva Slovenije Branje za vse. 8. septembra je v Cankarjevem domu v Ljubljani beseda tekla o vključenosti in inkluziji pri branju. Ukvarjali so se tudi z različnimi vidiki bralne kulture in pismenosti. Uveljavljeni predavatelji so prikazali, s kakšnimi prilagoditvami lahko literatura postane dostopna različnim skupinam odraslih, otrok in mladostnikov z učnimi težavami, priseljencem, beguncem, Romom ter osebam s senzornimi in intelektualnimi oviranostmi.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS