»Kako ste migrante prepričali, naj se udeležijo usposabljanja?« je bilo eno od vprašanj, zastavljenih na mednarodni konferenci ob zaključku projekta MMM.
Naš odgovor se je glasil, da je Maribor mesto s široko razpredeno in medsebojno dobro povezano mrežo organizacij, ki na različne načine nudijo pomoč migrantom v lokalnem okolju.
Večina teh, od nevladnih in prostovoljskih organizacij do predstavnikov lokalnih oblasti, Zavoda za zaposlovanje, zaposlitvenih agencij, osnovnih in poklicnih šol ter delodajalcev, ki jim je bila prireditev prvenstveno namenjena, se je udeležila dobro obiskanega zaključnega dogodka 11. septembra 2019 v Hotelu City Maribor. Pomembno mednarodno dimenzijo so prispevali še gosti iz Turčije, Romunije in Španije, ki jih je AZM – LU gostil v vsebinsko podobnem projektu eMMR – Model podjetništva za begunce in migrante.
Namen dvoletnega projekta MMM je bil za migrante, njihove izobraževalce in potencialne delodajalce razviti nova izobraževalna orodja ter takšne metode in pristope, ki bodo migrantom olajšali dolgotrajen in težaven proces vključevanja v družbo države gostiteljice.
Na zaključni prireditvi smo izobraževalce in potencialne delodajalce seznanili s potekom projekta in jim predstavili inovativne, značilnostim migrantom prilagojene pristope k poučevanju osnovnih spretnosti: temeljne pismenosti, matematičnih spretnosti, veščin IKT in socialnih kompetenc.
Uporabnost koncepta migrantov mentorjev
V praksi se je potrdila učinkovitost koncepta migrantov mentorjev, ki v lokalnih skupnostih živijo že dlje časa in poznajo tako kulturo države gostiteljice kot življenjsko izkušnjo novih priseljencev. Zato bolje razumejo izobraževalne potrebe migrantov, ki v proces integracije šele vstopajo. V pilotnem programu MMM so bili prav migranti mentorji tisti, ki so zaradi svoje migrantske izkušnje pomembno prispevali k oblikovanju novega učnega programa, snovanju metodoloških pristopov ter učnih gradiv. Ob podpori izobraževalnega osebja partnerskih organizacij so izvajali 96-urni program, v katerem so temeljna znanja prenašali na migrante, ki so prispeli šele pred kratkim. Prav tako so bili podpora osebju Ozare, d.o.o., kjer so novoprispeli migranti svoje veščine preizkusili v delovnem okolju.
Dva od treh migrantov mentorjev, ki smo jih usposobili v projektu, Navid Fadaee iz Irana in Habte Tareke iz Eritreje, sta s predstavitvijo svojih izkušenj pomembno zaznamovala tudi multiplikativni dogodek. Oba sta poudarila, kako pomembno je enakovredno sodelovanje migrantov v izobraževalnih projektih. Po njunih besedah se je zelo izboljšalo tudi njuno znanje slovenščine in še posebno njuna samopodoba. Izpostavila sta pomen učenja v delovnem okolju, saj je tudi učenje jezika učinkovitejše, če lahko oseba besede poveže z materiali, navodili in delovnimi postopki. Kot mentorja sta lahko pomagala predvsem s prevodi in dodatnimi razlagami. Po njunem mnenju bi imel program še večji pozitivni učinek, če bi se vključitev končala z zaposlitvijo.
Zgovorni izsledki študije učinkovitosti projekta
V tem kontekstu je posebej zanimiva ugotovitev Študije učinkovitosti, ki prav tako nastaja kot intelektualni rezultat projekta MMM. Predstavnik nemškega partnerja INIBIA EEIG Dieter Schulze je v predstavitvi študije izpostavil ugotovitev, da je ključni dejavnik integracije migrantov pravzaprav situacija na trgu dela v posamezni državi. Kjer so potrebe po delavcih migrantih večje, je tudi integracija uspešnejša. Ta globalna ugotovitev je vredna poglobljenega razmisleka v vseh nacionalnih okoljih, ki se trudijo integrirati migrante. Za nas, snovalce projekta, pa je dodatna spodbuda, da projektne rezultate, opažanja, spoznanja in priporočila o tej tematiki kot družbeno relevantne razširimo na čim večji krog zainteresirane javnosti in oblikovalcev politik na lokalni, regionalni in državni ravni.
Dvoletni projekt MMM se je izvajal s finančno podporo EU. Koordinator AZM – LU je projekt pridobil leta 2017 na razpisu Erasmus+, in sicer na področju strateških partnerstev v izobraževanju odraslih (KA2).
Končni intelektualni rezultati projekta so kot prostodostopni učni viri objavljeni na spletni strani, z dinamiko dvoletnega projekta pa se lahko seznanite tudi na profilu na Facebooku.
Tatjana Njivar (tatjana.njivar@azm-lu.si), AZM – LU
