Na naslov uredništva e-Novičk smo prejeli pismo o ukinjanju SSU na DOBI, ki ga v celoti navajamo. Odgovor s pojasnili smo oblikovali na ACS in ga objavljamo v nadaljevanju.
Kako smo ukinili prvo SSU v Sloveniji
Leta 1995 smo na DOBI v sodelovanju z ACS z velikim veseljem in ponosom odprli prvo SSU v Sloveniji. Postavili smo koncept delovanja, usposobili strokovne sodelavce, izdali brošure in velik prostor opremili po najsodobnejših konceptih. Privabljali smo prve udeležence, ki so se začeli učiti, širiti znanje in mi smo se veselili z njimi.
Naši prvi udeleženci, in tako je bilo vseh 25 let, so bili upokojenci, brezposelni, študentje, udeleženci srednješolskih programov in jezikovnih tečajev, ljudje različnih poklicev in pričakovanj. V 25 letih jih je središče na DOBI obiskalo preko 4.000. Vsem je bila skupna predvsem želja po novih znanjih. Na to številko smo ponosni, za njo stojijo ljudje, posamezniki, ki so bili z našimi storitvami in ponudbo zadovoljni.
Svoje znanje in prve izkušnje smo delili z vrsto javnih in zasebnih ustanov, ki so ustanavljale središča, kar nam je bilo v veselje.
Dejavnost središča je predstavljala ključno področje delovanje DOBE in je prispevala k širitvi in dostopnosti izobraževanja za vse ciljne skupine različnih starosti v našem mestu in širše.
Po 25 letih delovanja središča smo novembra 2020 prejeli suhoparno obvestilo MIZŠ , da z 31. 12. 2020 preneha financiranje SSU na DOBI. Prvi odzivi so bili presenečenje, začudenje, jeza in zaskrbljenost, kaj bomo z zaposlenimi v središču, nato smo pričeli raziskovati, kaj je botrovalo takšni odločitvi.
Zgodba je naslednja: Ministrica za šolstvo je s 1. 1. 2021 sprejela Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju IO, ki predpisuje popolno prenehanje financiranja in delovanja središč v zasebnih ustanovah (novembra je bil pravilnik v postopku sprejemanja). Sprejem pravilnika je sicer povsem legitimen, a treba je poznati strokovne podlage.
Strokovne podlage za Pravilnik so bile postavljene v Smernicah za izvajanje svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvajajo kot javna služba. Pripravil jih je ACS in sprejel Strokovni svet za IO. ACS je v Smernicah že v prvem stavku svetovalno dejavnost omejil izključno na javno službo. V smernicah sicer navajajo ključne dokumente, na katerih slonijo – od evropskih dokumentov, Resolucije o nacionalnem programu za izobraževanju odraslih do Strategije razvoja Slovenije do 2030. V teh ključnih dokumentih je poudarjena visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti, nikjer pa ni zaslediti načela izvajanja in financiranja programov za odrasle izključno v javnih ustanovah.
Po tej raziskovalni kalvariji smo napisali pismo ministrici dr. Simoni Kustec in odgovornim osebam na MIZŠ, vodji Sektorja za izobraževanje odraslih, direktorju ACS, predsednici Strokovnega sveta za IO idr. Prosili smo za pojasnilo in ponovno pretehtanje odločitve. Odgovora do danes nismo prejeli. To kaže ignoranco odgovornih do zasebnih ustanov za IO.
V Sloveniji smo že nekaj let priča prizadevanju MIZŠ, Sektorja za izobraževanje odraslih, za ohranjanje monopolnega položaja javnih organizacij za IO ob strokovni podpori ACS. Njihovi ukrepi so vezani izključno na interese financiranja javnih organizacij. Tako se zavirata konkurenca in povezovanje, onemogoča se razvojno delo na vseh področjih, ne samo v javnih ustanovah. V razvitem svetu kakovostne zasebne ustanove nadgrajujejo raznolikost izobraževalne, informativne in svetovalne ponudbe v IO, v Sloveniji pa smo daleč od tega. Na načelni ravni bi bili radi družba znanja, ki je skupno dobro, vendar je dejansko izvajanje programov za odrasle omejeno na privilegirane javne ustanove. Lahko to pripisujemo nevednosti, nestrokovnosti?
Zanimivi bi bili primerjava in analiza razvojnega dela na področju IO v 90. letih, ko sta bila položaj in financiranje javnih in zasebnih organizacij veliko bolj enakopravna v primerjavi z zadnjimi leti. Morda bi analizo razvojnega dela pripravil ACS. Samo na DOBI smo v devetdesetih letih razvili 36 krajših programov za izobraževanje odraslih, ki so se nato izvajali tako v javnih kot zasebnih organizacijah in na Zavodu za zaposlovanje.
Danes je DOBA ena največjih ustanov za izobraževanje odraslih v Sloveniji s programi na področju formalnega izobraževanja. Želeli bi si več povezovanja, sodelovanja, strokovnih razprav, ne pa izključevanja in nedemokratičnih ignorantskih postopkov, ki se odražajo tudi v ukinitvi prvega SSU v Sloveniji.
Jasna Dominko Baloh (jasna.dominko.baloh@doba.si), DOBA
Odgovor ACS
Z odgovorom želimo razjasniti sliko glede vloge ACS pri financiranju SSU v zasebnih organizacijah in knjižnicah. Vloga in pomen SSU in sploh prvega SSU na DOBI sta nedvomno velika, tu ni kaj dodati. Nekaj zapisanih podatkov pa zahteva naš komentar.
Kaj je torej botrovalo takšni odločitvi?
- V prispevku je navedeno, da je ACS pripravil Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba. Trditev ne drži. Pojasnilo: Predstavniki ACS so bili vključeni v delovno skupino, ki jo je imenoval minister za izobraževanje, znanost in šport. V delovni skupini so bili predstavniki izvajalcev IO, MIZŠ in ACS.
- Ukinitev SSU naj bi sprožile oziroma utemeljile Smernice. Trditev ne drži, saj se Smernice nanašajo izključno na svetovalno dejavnost v IO, ki se izvaja kot javna služba (del te je svetovalna dejavnost pri samostojnem učenju). Javna služba pa je opredeljena v ZIO-1 v členih 52, 53, 54 in 55.
- »ACS je v Smernicah že v prvem stavku svetovalno dejavnost omejil izključno na javno službo,« je napačna trditev. ACS ni ničesar omejil, Smernice se nanašajo izključno na javno službo, zato v njih ni obravnavano financiranje svetovalne dejavnosti v IO izven javne službe.
- Kar se tiče financiranja javne službe, se na financiranje zasebnih organizacij nanaša ZIO-1 v členu 54, točka 5, kjer je zapisano: »Če na določenem območju Republike Slovenije javna služba ni zagotovljena, se lahko ta v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, s koncesijo dodeli pravni osebi zasebnega prava, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.«
- S Pravilnikom o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju IO se SSU na zasebnih organizacijah in knjižnicah niso ukinila, spremenil se je način financiranja SSU. Res pa je, da bi sprememba v načinu financiranja SSU lahko vodila tudi v prenehanje delovanja posameznih SSU v zasebnih organizacijah in knjižnicah.
- V enako neugodni situaciji so se poleg SSU na zasebnih organizacijah znašla tudi SSU, umeščene v knjižnice. Torej ne gre za odnos med zasebnim in javnim, saj so knjižice javne organizacije.
- V prispevku smo sodelavci ACS nagovorjeni k pripravi analize razvojnega dela v IO. Taka analiza ne bi pripomogla k financiranju SSU na zasebnih organizacijah. Kot zagovorniki stroke in na podlagi zavedanja o pomenu SSU pa smo večkrat izpostavili problem financiranja SSU v zasebnih organizacijah in knjižnicah. Odgovor MIZŠ je bil tudi javno predstavljen na Letnem posvetu o IO 2020, in sicer, da bodo financirana preko drugih finančnih instrumentov.
- Navajamo predlog ACS iz študije Analitične podlage za posodobitev modela središč za samostojno učenje (SSU) in modela borz znanja (BZ) iz leta 2014, str. 99: »Predlog 1: Predlagamo, da se SSU in BZ umestijo med podporne dejavnosti, saj obseg njune dejavnosti in njihov pomen naraščata – še posebno v času ekonomske krize, spremenjenega družbenega in ekonomskega okolja ter hitrega razvoja sodobne IKT oz. možnosti, ki jih ponuja za učenje oz. izobraževanje. Z umestitvijo v podporne dejavnosti bi zagotavljali tudi stabilnejše finančne pogoje za izvajanje dejavnosti, skrbeli za enakomernejšo regionalno razmestitev dejavnosti in s tem večje dostopnosti do znanja. Podporne dejavnosti v IO naj bi bile del javne mreže, v katero bodo vključene javne organizacije za IO, tj. LU. Med SSU je 9 oz. 27,2 % zasebnih organizacij in 2 (oz. 6 %) knjižnici, tj. približno tretjina vseh 33 SSU. Predlagamo, da se ohrani dejavnost SSU, ki poteka izven LU, tako da se zagotovi njihovo financiranje preko podelitve koncesije. Prenoviti oz. posodobiti bi bilo treba pravne podlage za delovanje SSU in BZ.«
- Navajamo še priporočilo iz naloge ACS Priporočila za posodobitev modela Središč za samostojno učenje (SSU) in modela Borze znanja (BZ) iz leta 2017 (na voljo v digitalni bralnici ACS).
Priporočilo 7: Predlagamo 3-stopenjsko financiranje, ki zajema osnovno dejavnost, financiranje posodabljanja opreme in učnih gradiv ter specifičnih potreb SSU, vezanih na lokalno okolje, v katerem delujejo. Ker bo SSU po novem ZIO del javne službe, bo v skladu z določili tega tudi urejeno financiranje osnovne dejavnosti (kriteriji financiranja so v pristojnosti MIZŠ), potrebno pa je zagotavljati oziroma uvesti ustrezne ukrepe za dodatna finančna sredstva za:
– zagotavljanje odprtosti središč tudi v popoldanskem času zaradi zagotavljanja dostopnosti SSU potrebam ljudi (kjer je v SSU zaposlenih več strokovnih delavcev, naj se ti razporedijo tudi čez popoldanski čas, čas delovanja SSU pa je treba prilagoditi tudi potrebam mobilnih enot);
– več poudarka prijemom terenskega dela (outreacha) in potrebam po dodatni promociji in animaciji;
– posodobitve opreme in gradiv ter priprave novih učnih gradiv;
– zagotavljanja stalne strokovne IKT podpore v SSU za zahtevnejša opravila.
Naj omenimo še, da v članku omenjenega dopisa, naslovljenega na direktorja ACS, od DOBE v zvezi z navedeno problematiko na ACS nismo prejeli. V vednost nismo prejeli niti dopisa MIZŠ, s katerim naj bi ministrstvo ukinilo financiranje SSU, ki ne bodo v javni mreži. Upamo, da je na podlagi vsega navedenega vloga ACS pri odločitvah glede financiranja SSU v zasebnih organizacijah in knjižnicah nekoliko jasnejša.
Mag. Margerita Zagmajster (margerita.zagmajster@acs.si), ACS
