Na ACS se zavedamo, da je bralna pismenost ne samo ena temeljnih spretnosti, temveč da nam kot dobro razvita spretnost pomaga, da znamo v življenju sprejemati boljše odločitve. To so izpostavili tudi udeleženci ene izmed okroglih miz na LPoIO, ki je bil 17. in 18. oktobra v Portorožu.
Zavedamo se, da sami s svojim zgledom lahko najodločneje spodbudimo druge k branju. In to ne h kakršnemukoli, temveč predvsem poglobljenemu branju daljših besedil, ki je osnova za kritično in analitično mišljenje. Kot izpostavlja Ljubljanski manifest o poglobljenem branju, je to edini način, da lahko razumemo kompleksne probleme in rešujemo kompleksne težave, v katerih se utaplja sodobni svet.
Ravno zato smo se odločili, da k skupnemu branju najprej spodbudimo zaposlene na ACS in se na ta način aktivno vključimo v NMSB 2023.
V okviru naloge Dvig bralne kulture je najprej na podlagi javnega natečaja za izbor inovativnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor, ki ga je ACS izvedel leta 2022, nastala potujoča razstava Portreti branja. Sledil je kratki film Podobe branja. Da bi vsak pri sebi ozavestili, kako in zakaj beremo, smo pripravili tudi zabavni kviz, v katerem lahko izveste, kakšen tip bralca se skriva v vas. Vse to je dostopno na spletni strani pismen.si.
Sledila je pobuda, da v poslovnih prostorih poseben prostor namenimo skupnemu druženju ob knjigah in branju. Tako je v našem preddverju našla mesto nekdaj odslužena omara, ki je danes bogato založena s knjigami. Knjige smo prinesli zaposleni, da bi omogočili branje zanimivega gradiva svojim sodelavcem. Ko posameznik knjigo prebere, jo vrne in da na voljo drugim.
Med našimi sodelavkami je precej navdušenih bralk, ki se rade pogovarjajo o knjigah in branju. Zato smo sklenili, da je čas, da ustanovimo svoj bralni klub, v katerega so bili povabljeni prav vsi zaposleni. Ustanovno srečanje bralnega kluba je bilo na sicer nesrečni petek, 13. oktobra. Kljub datumu je bil za nas to zelo srečen in vznemirljiv dan.
Najprej smo si ogledale potujočo razstavo in film Podobe branja. Kot knjižna blogerka in vodja bralne skupine v Mestni knjižnici Kranj sem prevzela moderiranje. Pogovarjale smo se o knjigi Na klancu. Avtorica Tina Vrščaj je obiskala skupino in odgovarjala na vprašanja udeleženk.
Izkazala se je za iskrivo pripovedovalko in pronicljivo opazovalko sveta, ki zna pogledati človeku pod kožo. Navdušila nas je s svojim ustvarjalnim procesom in nam pokazala, kako tudi v teh hektičnih časih ohranjati pokončno držo, odprto srce, slediti svojim sanjam in vrednotam. Mislim, da lahko v imenu vseh rečem, da bi jo lahko poslušali še ure in ure.
Sodelujoče na bralnem srečanju so tako v pogovoru z mentorico kot avtorico ugotovile, da branje v bralni skupini ni samo možnost, da beremo več in si z drugimi izmenjujemo misli o prebranem.
Skupno branje nam omogoča, da se med člani skupine vzpostavijo višje ravni odnosov, izboljša se kakovost dialoga. Pogovor prodre tudi na druga vsebinska področja in druge dele našega vsakdanjega življenja. Hkrati pomaga kolektivu, da se razvija v smeri medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Skupno branje nas motivira k nadaljnjemu in bolj poglobljenemu učenju – tako v smislu notranje motivacije za učenje kot tudi za učenje skupine, v našem primeru kolektiva. To je tudi temeljna naloga izobraževalcev odraslih. Branje znotraj skupine nam omogoča, da to postane bolj kakovostno, analitično, saj člani bolj poglobljeno razmišljajo skupaj in odkrivajo različne poglede na isto situacijo. Na ta način se učijo drug od drugega, postajajo strpnejši in bolj odprti za različnost. Ne glede na to, da obstajajo različna mnenja, se med člani skupine krepi občutek pripadnosti, ki se razširi na različne kontekste ter poglobi razumevanje in odgovornost do drugih.
Iz lastne izkušnje kot vodja bralne skupine pa lahko povem tudi, da člani bralne skupine sčasoma spoznajo, da je to okolje varno, zaupno in vključujoče. Zato si upajo svoje mnenje bolj odkrito in iskreno deliti z drugimi. Lažje sprejmejo drugačne poglede, kar jih lahko še dodatno poveže in olajša medsebojno sodelovanje. Skozi bralno skupino vsak član zraste kot bralec, a še večji potencial doseže v sodelovanju.
Zakaj ne bi česa podobnega preizkusili tudi v vaši delovni sredini ali celo z udeleženci izobraževanj odraslih?
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), Literarna lekarna
Trackbacks/Pingbacks