Čez poletje smo v naši knjižnici pridobili tri nove naslove različnih žanrov in tematik. Naše police so bogatejše za slovenski roman Potop Marka Pavlihe ter dve znanstveni monografiji. Delo francoskega nevroznanstvenika Stanislasa Dehaena se ukvarja z vprašanjem, kako se učimo. Njen naslov je How we learn in podnaslov The new science of education and the brain. Drugo monografijo z naslovom Evropeizacija izobraževanja je napisal andragog dr. Borut Mikulec.
Marko Pavliha, Potop (2025)
Knjigo je izdala založba Chiara. Na zadnji platnici je navedeno, da gre za napet roman z avtobiografskimi značilnostmi. V dogajanje so vpletene pomembne odločitve, čustva in osebna rast. Skupina potapljačev na otoku Visu naleti na nepredvidljive izzive, ki preizkušajo telo in dušo. Središče je skrivnostna vulkanska pečina Jabuka, simbol nevarnih notranjih poti in prelomnih odločitev. Roman povezuje realistične opise potapljanja z duhovnimi razmisleki o življenju, odnosih, smrti in osebni rasti. Dodan je še slovenski prevod Zgodbe o svinčniku Paola Coelha, ki poglobi razmislek o izbiri življenjske poti.
Ne glede na težo trenutka svetloba vedno zmaga.
Stanislas Dehaene, How we learn: the new science of education and the brain (2021)
Francoski nevroznanstvenik je že leta 2020 izdal knjigo z enakim naslovom. Tedaj je izbral podnaslov Why brains learn better than any machine — for now. Naslednjo izdajo je očitno obogatil z najnovejšimi spoznanji, saj je že v podnaslovu zapisal, da gre za novo znanost o učenju in možganih. Ti so stalno izpostavljeni poplavi informacij. Ključno vlogo ima pozornost, je kot filter, ki omogoča učinkovito učenje. Pozornost aktivira nevronske povezave in spodbuja dolgoročne spremembe v možganih, kar omogoča trajno pomnjenje. Zavestna osredotočenost je zato bistvena pri vsakem učenju.
No learning is possible without an error signal.
Dr. Borut Mikulec: Evropeizacija izobraževanja: izobraževanje odraslih med teorijo, evropsko in nacionalnimi politikami ter prakso (2019)
Kako in kdaj je začel nastajati evropski izobraževalni prostor? Kakšna je vloga politik pri oblikovanju konceptov? Kako je povezovanje izkušenj evropskih držav vplivalo na izobraževanje odraslih? S tem in podobnimi vprašanji se je v svoji monografiji ukvarjal avtor, izredni profesor za andragogiko na Oddelku za pedagogiko in andragogiko FF UL. Svoje izkušnje in številne vire je povezal z raziskovalno refleksijo.
Izobraževanje odraslih ima na eni strani resda nacionalne korenine, se implementira na nacionalni ravni in nacionalne vlade tudi ohranjajo zakonodajne pristojnosti pri regulaciji področja, po drugi strani pa izobraževanja odraslih dandanes zaradi procesov globalizacije, transnacionalizacije in evropeizacije izobraževanja ni več moč razumeti le kot nacionalno stvar posameznih evropskih držav.
Knjige so sodobne, prinašajo nova spoznanja. Dve sta s pomembnih strokovnih področij, tretja pa je primerna za kakovostno preživljanje prostega časa. Druženje s knjigo ima pomembne dolgoročne koristi.
Vabljeni v Knjižnico ACS!
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS