Timeless (slov. brezčasno) je projekt v okvirnem programu Erasmus+. Ta bo prvi na vrsti, še ta mesec pride v Ljubljano, pred drugim, GGA (slov. Pojdi, sezi in pridobi si nagrado), ki slavi prostovoljstvo starejših. Tretji projekt pa bo v Ljubljani v začetku aprila pričaral sanje o sanjski soseski (ang. Dreamlike Neighbourhood), kjer se ljudje lahko starajo doma in v domačem okolju ostanejo povezani z družbo … Lahko se izražajo, lahko prispevajo družbi.
Prostor osebnih in kolektivnih spominov
Timeless se ukvarja hkrati z učenjem angleščine v poznejših letih življenja in nesnovno kulturno dediščino. Ta se razlikuje od snovne, ki je še zmeraj odvisna od kanonov lepote, od svoje historične ali politične vrednosti, ki jo določajo strokovnjaki, veljaki vseh vrst in ustanove. Takšno dediščino se določa od zgoraj navzdol. Nesnovna dediščina pa raste od spodaj, iz ljudi. Je vprašanje sporazuma v neki skupnosti, ki ji pripiše družbeno vrednost, saj je vredna v njenih očeh. Kar je vredno za eno skupnost, pa morda za drugo ni! Nesnovna kulturna dediščina ne more biti stavba, spomenik ipd., otipljiva stvaritev. Nasprotno, nesnovna kulturna dediščina je proces, je nastajanje, so čustva in učenje. Ta se sicer občasno vežejo na snovno dediščino, a pomembneje je, kaj se je dogajalo, kaj so ljudje tam spoznali in predvsem občutili.
Starejši študenti angleškega jezika na SUTŽO so se tako odločili, da se bodo po navodilih tega projekta v angleščini učili o svoji dediščini, socialističnem Pen klubu, prostoru srečevanja, sklepanja sporazumov, tudi zakonskih zvez in poznanstev. Odločili so se, da bo nesnovna kulturna dediščina, ki jo bodo popisali, tudi Pot spominov in tovarištva, za nameček pa so dodali še kulinarično nesnovno dediščino, recept prave, tresoče se v svoji rahlosti, pohorske omlete. Verjetno zato, ker so Bolgari popisali šopsko solato in Turki obred pitja kave.
Te besede bi si veljalo zapomniti
Na SUTŽO imamo dolgo preteklost prostovoljstva, tudi tistega, kjer se združi več generacij, ki staknejo glave, preštudirajo literaturo in nekaj preprosto … naredijo. Pot od zamisli pa do začetka njene realizacije je kratka. V tem je tudi prednost delovanja NVO.
V prostovoljstvu je treba misliti drzno, široko, ‘na veliko’. Prostovoljstvo je nekaj, kjer običajni ljudje lahko kar se da dobro uveljavljajo človekove pravice. Samo pomislite na pravico do zbiranja, pravico do izražanja, pravico do dela, skupnega delovanja, pomislite na pravico biti uspešen! Pomislite, česa si želite in kaj želite doseči! Človekove pravice so utelešene v prostovoljstvu in družbenem aktivizmu in tako se prostovoljci z delom učijo človekovih pravic, ne da bi se tega prav zavedali. Nevladne organizacije morajo biti ponosne, da se ukvarjajo s prostovoljstvom in, narediti morajo več, da se v javnosti bolje prepozna pomen njihovih prostovoljcev.
Zgornje besede, ki si jih velja zapomniti, smo partnerji zapisali v konceptualni okvir projekta GGA.
Dušana Findeisen (dusanafindeisen1@gmail.com), SUTŽO
