ZIO-1 (2018) je v slovenskih izobraževalni prostor končno prinesel tudi javno službo v IO, v katero sta vključeni dve dejavnosti: svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih ter program OŠO.
V prvem tednu decembra 2020 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport podpisala Pravilnik o standardih in normativih v IO. 4. decembra. 2020 je bil objavljen v Uradnem listu (UL, št. 180/2020), javna služba se je tudi uradno vzpostavila 1. januarja 2021. Pravilnik je podlaga za financiranje javne službe, razmestitev števila svetovalcev v javni mreži IO (javni službi) ter razmestitev obsega OŠO. Vsaka od javnih organizacij za izobraževanje odraslih je na podlagi kriterijev za razmestitev strokovnih delavcev v javni službi dobila financirano določeno število strokovnih delavcev, ki bodo izvajali svetovalno dejavnost ter skrbeli za izvajanje OŠO.
Umestitev v javno službo je svetovalni dejavnosti v IO prinesla dolgoročnejšo sistemsko ureditev
Na podlagi zakona so bile pripravljene in v juniju 2020 na Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih sprejete Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Pripravila jih je delovna skupina, imenovana s strani ministra za izobraževanje, znanost in šport, vodja skupine je bila mag. Katja Dovžak. V dokumentu so poleg vsebine in organiziranosti svetovalne dejavnosti opredeljeni tudi kadrovski in drugi pogoji izvajanja, evidence, dokumentacija ter presojanje in razvijanje kakovosti.
Katere bistvene mehanizme je treba poudariti v svetovalni dejavnosti v IO?
Glavni namen in cilji svetovalne dejavnosti v IO so:
- večja dostopnost izobraževanja in učenja,
- večja vključenost v izobraževanje in učenje,
- večja uspešnost in učinkovitost izobraževanja in učenja odraslih.
Brezplačna svetovalna dejavnost v IO je namenjena vsem odraslim (potencialnim in že vključenim udeležencem) v lokalnem oziroma regionalnem okolju. Posebna skrb je usmerjena v ranljive odrasle – tiste, ki imajo zaradi različnih ovir, oblik prikrajšanosti in primanjkljajev težji dostop do izobraževanja in učenja. Redko se vključijo oziroma se za to sploh ne odločijo.
V strokovnih izhodiščih so poudarjeni tudi stalna analiza potreb odraslih, lokalnega oz. regionalnega okolja in vpetost organizacije v lokalno oz. regionalno okolje.
Svetovalna dejavnost v IO se izvaja na treh področjih:
- svetovanje za vključevanje in/ali nadaljevanje izobraževanja;
- svetovanje za ugotavljanje in dokumentiranje ter
- svetovanje za samostojno učenje.
Po novem so v svetovalni dejavnosti združena tri področja. Poleg svetovanja pri vključevanju in/ali nadaljevanju izobraževanja se kot posebno področje izvaja svetovanje za ugotavljanje in dokumentiranje. Do sedaj je bilo namreč vključeno v svetovanje za izobraževanje (del dejavnosti svetovanja v središčih ISIO in dejavnosti svetovanja zaposlenim). Tudi svetovanje za samostojno učenje, ki se je sedaj izvajalo v SSU, je po novi ureditvi del svetovalne dejavnosti v javni službi.
Vsaka organizacija, ki je del javne mreže, bo izvajala vsa tri področja svetovanja. Kakšno bo razmerje med posameznimi področji svetovalne dejavnosti, se bo odločila vsaka organizacija
posebej. Pri organiziranosti bo upoštevala izkušnje iz dosedanjega razvoja in izvajanja svetovalne dejavnosti v središčih ISIO, SSU in projektih za razvijanje pristopov ugotavljanja in dokumentiranja znanja in spretnosti odraslih.
Svetovalna dejavnost v IO se bo izvajala individualno in skupinsko, na različne načine: osebno, po telefonu, elektronski in navadni pošti, spletu. Izvajala se bo različno glede na kraj in prostor: na sedežu izvajalca in izven, z različnimi oblikami terenskega dela.
Partnerstvo z organizacijami v lokalnem oziroma regionalnem okolju ostaja pomembno področje, in sicer kot strateško partnerstvo (oblikuje se strateški svet). Priporočeno je, da se ga organizira regijsko. V njem bodo zastopane vsaj naslednje organizacije:
- izvajalci drugih svetovalnih dejavnosti, namenjenih odraslim,
- izobraževalne organizacije, ki izobražujejo tudi odrasle,
- občine oziroma ustanovitelji javnih organizacij za izobraževanje odraslih,
- območne enote zavoda za zaposlovanje,
- centri za socialno delo,
- razvojne agencije,
- knjižnice,
- nevladne organizacije, ki izvajajo storitve za odrasle,
- organizacije drugih socialnih partnerjev (delodajalci, sindikat, združenja in zbornice).
Pomemben del dejavnosti bo tudi spremljanje svetovalne dejavnosti. Potekalo bo glede na določbe ZIO-1 in Smernic. Na ACS smo v ta namen za letošnje leto že posodobili dve aplikaciji, pripravljamo pa izdelavo nove. Tako bo mogoče od prihodnjega leta spremljati vsa tri področja svetovalne dejavnosti na enem mestu.
Kako je s profesionalnim razvojem?
Za delo v svetovalni dejavnosti bo poleg v ZIO-1 in smernicah določenih izobrazbenih pogojev treba še naprej skrbeti za stalni profesionalni razvoj. Na ACS pripravljamo nov modularno zasnovan program profesionalnega usposabljanja za opravljanje svetovalne dejavnosti v IO. Zasnovan bo iz skupnih modulov za svetovalce vseh treh področij svetovalne dejavnosti ter izbirnih modulov, osredotočenih na posamezno področje. Vseskozi pa se bodo svetovalci udeleževali tudi različnih drugih dodatnih usposabljanj tako na ACS kot tudi v drugih izobraževalnih organizacijah. Smernice kot del profesionalnega usposabljanja svetovalcev v IO opredeljujejo tudi supervizijo. Za svetovalce v IO – začetnike se priporoča, da izvajalec javne službe v IO pripravi program uvajanja v delo.
ACS bo še naprej skrbel za strokovno in razvojno podporo svetovalni dejavnosti in organizacijam v javni službi. Nekaterim vsebinam iz smernic bomo dodali protokole za izvajanje (npr. spremljanje nalog svetovalcev, strateško partnerstvo, uporabo orodij, učnih gradiv). Vsekakor pa bo tako za organizacije v javni mreži kot za nas naslednje leto polno strokovnih in organizacijskih izzivov. Prepričani smo, da jih bomo skupaj uspešno premagovali.
Mag. Andreja Dobrovoljc (andreja.dobrovoljc@acs.si), ACS
