Kako pomembna je svetovalna dejavnost v IO, se je izkazalo in se tudi še kaže v času epidemije novega koronavirusa. Tako rekoč čez noč so bile v marcu 2020 onemogočene izobraževalne dejavnosti, ki so se izvajale na klasičen način, z neposredno udeležbo odraslih pri predavanjih, seminarjih, delavnicah ipd. Tudi svetovalna dejavnost z udeležbo v svetovanju z neposrednim osebnim stikom, s srečanjem svetovalca in odraslega v »živo«, ki je prevladujoča oblika,[1] ni bila mogoča. Pa to ne pomeni, da odrasli v takem trenutku ne potrebuje izobraževanja ali svetovanja. Ravno obratno, prav izobraževanje in svetovanje mu lahko pomagata prebroditi krizo, ki ob tem nastane, zapolniti njegov čas, mu omogočiti, da ga izkoristi za pridobivanje novih znanj ipd. Sama situacija, ki je ob epidemiji nastala, nosi s seboj potrebo po novih znanjih, da se bomo odrasli lažje soočili z razmerami, jih razumeli in obvladovali. Odprlo se je področje novih vsebin, ki bi jih lahko in jih moramo vključiti v IO. To smo v prvih mesecih še premalo zaznali in se na to preslabo odzvali.
Ob vsem tem pa ima svetovalna dejavnost v IO lahko več nalog:
- tistim, ki so čas epidemije prepoznali kot priložnost za pridobivanje novega znanja, pomaga svetovalec najti možnosti izobraževanja in učenja, ki najbolj ustrezajo njihovim konkretnim potrebam in okoliščinam, v katerih so; pomaga izbrati načine izobraževanj in učenja, ki jih narekujejo nove okoliščine, na daljavo, kombinirano, z več samostojnega učenja ipd.;
- tistim, ki so že v procesu izobraževanja ali učenja, ponuditi podporo, da bodo tudi v teh ‘kriznih’ časih lahko s tem nadaljevali, praviloma v organiziranih oblikah na daljavo, ali tudi z individualnim samostojnim delom;
- tistim, ki se niso znašli ali se še ne znajdejo z digitalnimi orodji za izobraževanje in učenje ter tudi za svetovanje, pa nuditi učenje in podporo za njihovo uporabo.
Ob tem so svetovalci po prvih treh mesecih delovanja v novih okoliščinah izpostavili, da je bila v svetovalnem procesu izjemno pomembna tudi čustvena opora in spodbuda svetovalca. Občutek, da ima podporo svetovalca in izobraževalca, odraslemu pomaga razumeti okoliščine in ga opolnomoči, da se v njih bolje znajde. Pomembna je tudi spodbuda, da jih lahko obvladuje. S pravimi pristopi in orodji v svetovalnem procesu ga motivira, da zmore z izobraževanjem in učenjem nadaljevati, načrtovati prihodnje korake na svoji izobraževalni in karierni poti.
Zato se strokovni delavci ACS tudi v teh razmerah zavedamo pomena ustrezne usposobljenosti svetovalca v IO. Veseli smo hitrih odzivov svetovalcev v središčih ISIO in svetovalni dejavnosti za zaposlene, ki se izvaja v okviru Javnega razpisa za financiranje dejavnosti informiranja in svetovanja ter za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022 (sofinanciran iz sredstev ESS in MIZŠ). Potrdili so namreč, da imajo znanje in izkušnje za hitro preusmeritev svetovalne dejavnosti v oblike delovanja na daljavo. O tem so v posebni rubriki e-Novičk Novi koronavirus in mi že pisali. Hkrati se zavedamo, da je treba v nadaljnjem razvoju kompetence svetovalca v IO še nadgrajevati, razvijati njegove spretnosti, znanje ter tudi vrednote in stališča za izvajanje svetovalne dejavnosti na daljavo.
V preteklih letih smo v svetovalni dejavnosti v IO v slovenskem prostoru intenzivno razvijali terensko delo (opredeljeno kot doseganje odraslih na različne načine izven formalnih institucionalnih okvirov: na javnih mestih, v prostorih lokalne skupnosti, v neizobraževalnih institucijah, doma ipd.).[2] Svetovalec odhaja iz svojih stalnih prostorov v druge organizacije, na različna mesta in kraje, da svetovanje in izobraževanje približa odraslim iz različnih skupin, še posebno ranljivih. Okoliščine, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, kažejo, da je tudi svetovanje na daljavo lahko učinkovita oblika terenskega dela, saj z uporabo digitalnih orodij, bodisi mobilnega telefona bodisi spletnih aplikacij, kot so Microsoft teams, Zoom, WebEx, Webinar idr., pride svetovalec do odraslega tam, kjer v danem trenutku mora ostati in fizično ne more priti na srečanje: doma ali tudi v delovni organizaciji. Katere od teh oblik svetovanja na daljavo so učinkovitejše, s katerimi lažje dosežemo določene skupine odraslih, kako naj bo za izzive, ki nas na tem področju čakajo jutri, usposobljen svetovalec, pa sodelavci ACS podrobneje raziskujemo z anketnim vprašalnikom, ki je namenjen svetovalcem v mreži središč ISIO in svetovalcem v dejavnosti ESS Svetovanja za zaposlene 2016–2022. Poleg tega analiziramo izkušnje iz slovenske prakse in prakse drugih evropskih držav (več o tem lahko spremljamo tudi v novicah na spletni strani EAEA). O rezultatih bomo pisali tudi v e-Novičkah.
Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS
[1] Po podatkih iz spremljanja svetovalne dejavnosti v središčih ISIO je v zadnjih letih med 75 in 80 % svetovalnih storitev izvedenih z osebnim stikom (vir: letna poročila o spremljanju dejavnosti središč ISIO, ki se hranijo v arhivu ACS).
[2] Več o terenskem delu v svetovalni dejavnosti v IO je opisano v strokovnem priročniku Terensko delo v svetovanju odraslim v izobraževanju (Vilič Klenovšek, 2018).
