Vsakodnevno se srečujemo s poplavo različnih novic in vsebin. Informacije, ki jih preberemo, so lahko resnične, delno resnične ali pa neresnične. Lažne novice niso sodoben pojav, internet pa je povečal možnost njihovega globalnega širjenja. Težava se pojavi, če verjamemo lažnim informacijam in jih delimo (na družbenih omrežjih). To vodi v širjenje lažnih novic, katerim verjame in jih naprej deli še več ljudi. Več kot je takšnih bralcev, hitreje se širijo.
Med lažne novice spadajo nepreverjene, napačne, pristranske informacije, psevdoznanost ali navidezna znanost, teorije zarote, lažne slike in videoposnetki ter t. i. trolanje. Namen širjenja lažnih novic je zabavati ali provocirati. Pogosto so objavljene manipulirane novice, ko avtor nadzira bralca in ga z resnično vsebino privede do lažnega sklepa.
Katerim novicam lahko zaupamo? Ko nekaj preberemo in želimo izvedeti, ali gre za lažno novico, moramo preveriti vir objave. Če za avtorja objave še nismo slišali, poizvemo o novici še iz drugih virov (če obstajajo). Nato preverimo še informacije o viru. Resnični avtorji bodo navedeni, saj bodo želeli biti čim bolj prepoznavni. Kakovostni avtorji so strokovnjaki s področja, o katerem pišejo. Lažne novice lahko prepoznamo tudi po objavi s slovničnimi napakami in nepristno podporo fotografij. Pozorni moramo biti tudi vzbujanje čustev. Če vsebina poraja negativna čustva in predstavlja le eno stran konflikta, se je smiselno vprašati, čemu je bila objava napisana in komu koristi. Torej bodimo kritični in zaupajmo uradnim institucijam, strokovnjakom in uveljavljenim, verodostojnim medijem.
Ali preverite vsako informacijo, ki jo preberete? Internet je v prvem letošnjem četrtletju po podatkih državnega statističnega urada redno uporabljalo 89 % prebivalcev, starih med 16 in 74 let. Na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih jih je 58 % videlo neresnično ali dvomljivo informacijo, njeno resničnost pa je preverilo 37 % uporabnikov (Mladina, oktober 2021).
Raziskave kažejo, da so starejši državljani med najbolj ranljivimi in dojemljivimi za lažne novice. Pogosto se bojujejo s sledenjem digitalni preobrazbi, ki jo povzroča hiter razvoj medijskih tehnologij. Zaščita državljanov pred obsežnimi dezinformacijami je zato še posebno pomemben izziv za sodobno Evropo.
Problem lažnih novic in s tem povezane ranljivosti starejših smo zaznali tudi na ZLU, zato smo se priključili mednarodnemu projektu Erasmus+ z naslovom Boj proti lažnim novicam in dezinformacijam (FIghting the fake news and DisinfOrmation, FI.DO). Partnerji iz štirih evropskih držav (Grčije, Italije, Poljske, Slovenije) nameravamo v delavnice spomladi 2022 vključniti 180 starejših odraslih ki se bodo naučili prepoznavati lažne novice. Cilj projekta je izboljšati digitalne kompetence starejših ter razviti priročnik in računalniško igro za podporo delu izobraževalcev, učiteljev in trenerjev na področju učenja odraslih, da bodo opolnomočeni za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam. Dogajanje in novice iz vseh vključenih držav lahko spremljate na FB projekta.
Liza Kokole (liza.kokole@zlu.si), ZLU
