Raziskava PIAAC SLO 2016 je ustvarila ogromno bazo podatkov. Tokrat smo raziskovalke ACS v sodelovanju s strokovnjakom za vzorčenje analizirale podatke po posameznih statističnih regijah v Sloveniji. Namen študije Spretnosti odraslih v slovenskih regijah je namreč natančneje pregledati razlike med slovenskimi statističnimi regijami z vidika besedilnih spretnosti, udeležbe v formalnih/neformalnih oblikah izobraževanja in spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih.
Rezultati potrjujejo, da obstajajo razlike v razvitosti spretnosti med regijami. Najbolje sta se odrezali osrednjeslovenska in obalno-kraška regija, kjer je več kot 40 % prebivalcev doseglo višje ravni besedilnih spretnosti. Sledijo pomurska, gorenjska in savinjska regija z več kot 30 %. V jugovzhodni Sloveniji, primorsko-notranjski, podravski, goriški in posavski regiji je višje ravni doseglo več kot 20 %, medtem ko je bil ta delež v zasavski in koroški regiji najnižji (nad 10 %).
Zahodne kohezijske regije dosegajo višjo izobrazbeno udeležbo, a parametri, ki vplivajo na njihovo stanje in trende, so pogosto nasprotujejo. Največja odstopanja so med osrednjeslovensko in gorenjsko regijo. Prebivalci slednje, zaposleni v malih in srednje velikih podjetjih, kažejo večjo verjetnost, da bodo izobraževalno aktivni kot zaposleni v podjetjih, ki štejejo več kot 1000 delavcev. Za osrednjeslovensko regijo velja nasprotno.
V osrednjeslovenski regiji je vidna izrazita koncentracija prebivalcev z višjimi spretnostmi. Ugotovitev se ujema s tisto iz predhodne študije o delovno aktivnih prebivalcih Slovenije, da se v kmečkih naseljih zgoščajo delovno aktivni prebivalci z najnižjimi dosežki. Med tistimi, ki dosegajo najvišje ravni besedilne spretnosti je glede na tip naselja tudi razlika v kakovosti spretnosti, saj je v manjših kmečkih naseljih najslabša.
Na razvoj spretnosti vpliva več dejavnikov, ki se med seboj tudi povezujejo, vendar regionalno specifično. Poznavanje regij je za izobraževalno dejavnost pomembno, saj posega v povezave med dejavniki, kot so starost, stopnja dosežene izobrazbe, zaposlitev, družinske okoliščine, priseljensko ozadje ipd. Študija nudi izobraževalnim institucijam v regiji trdne empirične podatke in natančnejše usmeritve, kako intenzivne ukrepe na področju zviševanja in utrjevanja spretnosti prebivalci v posamezni regiji potrebujejo.
Kot samostojen dodatek k tej študiji smo pripravili knjižico povzetkov, ki izpostavi nekaj pomembnejših podatkov, ugotovitev in priporočil.
Dr. Tina Kompare Jampani (tina.kompare.jampani@acs.si), ACS
