Pripravo orodja je omogočilo MIZŠ tudi s pomočjo sredstev ESS v okviru projekta Strokovna podpora področju pridobivanja temeljnih kompetenc 2016–2022. S pripravo orodja smo začeli že v letih 2017 in 2018, ko smo ga v sodelovanju z OECD prilagodili in pilotno testirali na vzorcu več kot 1200 odraslih. V pilotnem testiranju spletnega vprašalnika je sodelovalo več kot 40 organizacij za IO, OE Zavoda RS za zaposlovanje, sodelovale pa so tudi posamezne splošne knjižnice. MIZŠ je sprejelo predlog ACS za razširitev omenjenega projekta in v decembru 2018 potrdilo načrt implementacije orodja SVOS v letih 2019–2022. S tem je omogočilo, da bo lahko več kot 17.000 odraslih iz vse Slovenije brezplačno pristopilo k ocenjevanju svojih spretnosti.
Nacionalna raziskava PIAAC je namreč pokazala, da Slovenija močno zaostaja za drugimi članicami OECD na področju spretnosti.
Na vseh merjenih področjih spretnosti je v Sloveniji eden od štirih odraslih med 16. in 65. letom pokazal nižje spretnosti od povprečja razvitih držav OECD. V okviru razvojnega projekta smo se lotili priprave orodja za ocenjevanje spretnosti, da bi imel vsak posameznik, za katerega bi se izkazalo, da so njegove spretnosti prešibke, možnost te izboljšati prek programov izobraževanja in usposabljanja ter ukrepov za izboljšanje spretnosti na delovnem mestu. Tako bi bili številni ukrepi na področju izobraževanja in zaposlovanja bistveno bolj ciljno naravnani in učinkovitejši. Gre namreč za spretnosti, ki jih odrasli potrebujemo za vsestransko sodelovanje v sodobni družbi. Kot je pokazala raziskava PIAAC, so spretnosti ključnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja. Ljudje z višjimi spretnostmi namreč bolj zaupajo institucijam, so bolj dejavni v državljanskem in političnem življenju in so bolj zdravi (OECD, 2017). Višja raven spretnosti pa je dokazano tesno povezana z višjo ravnjo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov.
ACS je zdaj pred velikim izzivom omogočiti preizkus spretnosti čim večjemu številu odraslih, ki si to želijo. Vprašalnik sestoji iz osnovnih demografskih podatkov in preizkusa (kognitivnih) spretnosti ter nekognitivnih modulov, kot prikazuje slika.
Preizkus spretnosti vključuje besedilne in matematične naloge, katerih zahtevnost se prilagaja uporabniku, bralne komponente in naloge reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih (predvideni čas reševanja za ta del je 95 minut). Ocenjevanje nekognitivnih spretnosti obsega pridobivanje podatkov o uporabi spretnosti pri delu in v vsakdanjem življenju, profilu vedenjskih kompetenc in poklicnih interesov uporabnikov ter pridobivanje podatkov o njihovi osebni blaginji in zdravju (ta del vzame 40 minut). Pri nekognitivnih modulih se ocenjujejo različni dejavniki, ki lahko neposredno vplivajo na usposabljanje in uspeh na delovnem mestu.
Nacionalna točka spretnosti odraslih bo zagotavljala kakovostno ravnanje z občutljivimi podatki.
Da bi zagotovili tehnično in organizacijsko podporo nacionalnim potrebam pri merjenju spretnosti in razvojno raziskovalno okolje, ki bo zagotavljalo kakovost v ravnanju z občutljivimi podatki, bomo vzpostavili Nacionalno točko spretnosti odraslih. Ta bo v prvi vrsti vzpostavila mrežo lokalnih točk za izvajanje ocenjevanja, v okviru katerih bodo zagotovljeni kontrolirano okolje za izvajanje ocenjevanja, strokovno svetovanje ter interpretacija rezultatov za posameznike, predvsem za ciljno načrtovanje izobraževanj in usposabljanj ter karierno svetovanje. Zelo pomembna vloga Nacionalne točke je tudi ta, da bo skrbela za nacionalno bazo podatkov o individualnih ocenjevanjih. Pričakuje se, da bodo nadaljnje analize teh podatkov omogočile nove vpoglede in spoznanja o stanju spretnosti pri različnih skupinah in v okoljih, ki jih raziskava PIAAC zaradi svoje narave na vzorcu populacije ni mogla dovolj natančno opredeliti. Analize se bodo lahko uporabljale za potrebe različnih strokovnih področij, na primer izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, dela in socialnih zadev.
V okviru razvojnega projekta si prizadevamo, da bi ocenjevanja v Sloveniji stekla čim prej oziroma jeseni 2019. Za komunikacijo z javnostmi in dostop do spletnega vprašalnika bo vzpostavljena tudi posebna spletna stran.
Dr. Laura Fink (laura.fink@acs.si) in mag. Estera Možina (estera.mozina@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks