V projektu EPUO odstiramo teme, povezane z izobraževanjem in širšim družbenim dogajanjem, spodbujamo nove povezave, se postavljamo z odličnimi programi in projekti ter naslavljamo aktualne zadrege. Prvi letošnji Forum EPUO smo januarja organizirali v sodelovanju s Slovensko filantropijo in Platformo Sloga. Posvetili smo se migracijam in izzivom večkulturnosti.
Se zavedamo prednosti, ki jih ponujata tehnologija in UI? Se znamo izogniti njunim pastem?
Ti dve vprašanji povzameta kopico pomislekov in pričakovanj blizu 100 udeležencev Drugega foruma EPUO, ki je tekel po spletu 17. junija. Dogodek smo na ACS organizirali v sodelovanju z NPS EPALE Slovenija in v drugem delu prisluhnili nacionalni razpravi o digitalizaciji. Tekla je ‘v živo’, kar je pomembna nadgradnja pisnih spletnih razprav EPALE.
V zadnjem letu smo našli številne prednosti (pa tudi slabosti) dela in dogodkov na daljavo. Vsakokrat smo dodali kaj novega, tokrat smo vključili tolmački v SZJ in slovenščino/angleščino. Tehnologija nam omogoča, da sta tolmački na zaslonu vidni ves čas oz. da se udeleženec odloči, ali bi želel poslušati govorca ali simultani prevod. Preverite na posnetku, ki je objavljen na kanalu ACS na YouTubu.
Če želimo, da nam bo pri delu in v vsakdanjem življenju tehnologija koristila, se moramo nenehno učiti
Povabljeni govorniki so se odlično dopolnjevali. Tematski koordinator EPALE s CPS Altheo Valentini je govoril o usklajevanju digitalne preobrazbe z aktualnimi družbenimi spremembami. Udeleženci smo lahko sodelovali v njegovi interaktivni predstavitvi, ki jo je pripravil s pomočjo orodja Mentimeter. V nadaljevanju je Mitja Jermol z IJS opozoril na to, da naš šolski sistem že od 17. stoletja temelji na t. i. mehanističnem oz. Taylorjevem sistemu.
Altheo je pokazal, kako udeležence zaposliti. Tablice, mobilne telefone in druge naprave je smiselno vključiti v izobraževanje že zato, ker jim imamo ves čas pri sebi. Kdo bi igral igrice, če lahko brska po predavateljevih zapiskih in oceni, koliko časa bo predavanje trajalo?
Predstavil je projekt All Digital, v katerem bodo odprli 25 centrov in podprli 42 % tistih, ki pred pandemijo niso uporabljali interneta. Zanje bodo razvijali programe formalnega in neformalnega izobraževanja. Ključne pristope in priporočila so objavili v Manifestu.
Umetna inteligenca potrebuje znanje in prispevek ljudi
Tako bi lahko v eni povedi povzeli predavanje Mitja Jermola, nosilca UNESCO katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje na IJS. Poudaril je, da je UI zbir algoritmov, ki ne morejo nadomestiti učitelja. Obvladujejo sisteme informacij, ki so za človekov razum preveč zapleteni, in jih poenostavljeno oz. prilagojeno posamezniku posredujejo nazaj. Uporabna UI lajša naše življenje, ne more pa nas nadomestiti.
Če damo vsi skupaj znanje na kup, imamo vse. Ker tega nismo zmožni, pristopi UI.
Poseben poudarek je namenil odprtim izobraževalnim virom. Vsak posameznik bi lahko objavil en odprt izobraževalni vir in ga delil. Tako bi vsi imeli dostop do 7 milijard virov in bi lahko brezplačno pridobivali znanje.
Personalizirano izobraževanje in obogatena resničnost
Oba pojma zvenita futuristično, mar ne? Matej Veber s ŠC Celje je najprej z videoposnetkom, potem pa še z besedami prikazal, kako tehnologijo uporabljajo tako pri pouku mladih kot odraslih. Videli smo prave pravcate delujoče robote, ki so igrali nogomet in počeli druge pomembne (postranske) stvari. Pri razvoju tehnologij in naprav udeleženci razvijajo številne spretnosti, ne le digitalne: medkulturno sodelovanje, tuje jezike, komunikacijo. Vizualno informacijo okrepijo z videom, posnetim v 360-stopinjski tehniki. Uporaba obogatene resničnosti in drugih sodobnih tehnologij je pomembna v smislu motivacije udeležencev, zelo pomembno pa je tudi sodelovanje s podjetji. Napovedal je izobraževanje, prilagojeno posamezniku, kjer bo UI nepogrešljiva.
IRCAI je osredotočen na uporabo UI za splošne dobrine, kot je zdravje
Navdušenje nad videnim je izrazil tudi Gašper Hrastelj, ki je v nadaljevanju spregovoril o vlogi IRCAI. Navezal se je na pojasnila o UI, kot jih je predstavil Mitja Jermol. Center je nov, svetovno slavo pa je doživel z aplikacijo Coronavirus watch. Dejstvo, da je IRCAI v Sloveniji, je rezultat tradicije razvoja UI pri nas, slovenskega znanja in pogajanj. Predlog je soglasno podprlo 193 držav članic UNESCO.
Brigita Kropušek Ranzinger in Erik Kapfer sta prikazala Vzorčno mesto Velenje. To je ekosistem za izobraževanje, raziskave, eksperimentiranje, prototipiranje, inovacije. Danes govorimo o sodelovanju, ne več povezovanju, zato skrbijo za pravilni pretok znanja v lokalni skupnosti in širše. To je mogoče z digitalno pismenostjo v najširšem smislu. Obiskovalci se v Vzorčnem mestu poglobijo v abstraktne teme, za katere v šoli (še) ni prostora.
Kaj pa etika?
Včasih nas prevzame občutek, da tehnologija vodi nas in ne obratno. Da se to ne bi dogajalo, moramo v prvi vrsti skrbeti sami, saj smo odgovorni za svoje življenje. V drugi vrsti pa so tu družboslovne znanosti, kot je etika. Luka Omladič pravi, da so etiki ‘partibrejkerji’, saj inženirjem postavljajo različne omejitve. Odvračajo jih od prepričanja, da se je vse mogoče. Tehnologija ustvarja stik z izkušnjami, dejanji, prakso in moralno izbiro. Vedno znova prinaša s seboj nove etične pomisleke.
Naslov prispevka je vzet iz tega dela dogodka. Oglejte si posnetek in prisluhnite zgodbi, ki je s tem povezana, pa tudi številnim drugim slikovitim primerom.
Svet digitalizacije je namenjen človeku, ne tehnologiji.
Nacionalno spletno razpravo je povezovala Brigita Kruder iz LU Slovenska Bistrica. Kot navdušenka nad digitalizacijo je prvo vprašanje povezala z navadami sodobnega posameznika, ki se včasih počuti kot administrator svojega življenja. Spremlja delovanje banke, sesalnika, hkrati pa od proizvajalcev in ponudnikov storitev dobiva različne opomnike o svojih (slabih) navadah. Imamo sploh izbiro?
Odgovor Luke Omladiča je bil enostaven: prava pot je opolnomočenje z izobraževanjem in demokratični vpliv družbe (tudi zakonodaja).
To, kako je tehnologija sproducirana, ni moralno oporečno. Oporečno je, kako jo človek uporablja.
Tehnologija nam daje svobodo, saj se lahko sami odločimo, kdaj bomo plačali položnice, kako bomo nakupovali ipd. Hkrati pa nam svobodo omejuje, saj nas UI na podlagi lastnih dejavnosti razvršča v določene skupine in nam posreduje ponudbo, ki naj bi nas zanimala. Kdo nas bo torej peljal v prihodnost, mi tehnologijo ali tehnologija nas, se je v zvezi s tem vprašala Ema Perme z MIZŠ.
Mitja Jermol je izpostavil prednosti tehnologije z iskanjem informacij npr. o poti. Podatki z naših mobilnih telefonov omogočajo, da smo obveščeni. Vsi prispevamo, da imamo vsi nekaj od tega. UI ravna z informacijami, ki jih ljudje dajemo na splet. Nastavlja nam ogledalo, ko pa ugledamo negativne in temačne vsebine v odsevu, se ustrašimo in rečemo, da UI ni v redu.
Znamo uporabiti UI v svojo korist?
Navsezadnje je razprava šla tudi v smer izobraževanja odraslih. Kako je z odgovornostjo, ki jo je digitalizacija še povečala? Kljub obveznemu šolanju so še vedno posamezniki, ki nimajo osnovne izobrazbe. Raziskave kažejo, da smo slabo pismeni. Vsaj delno so na ta dva pomislek odgovorili primeri iz prakse. Hkrati z digitalizacijo namreč razvijamo tudi druge (predvsem medosebne) spretnosti: komunikacijo, spoštovanje, občutek za timsko delo in vzajemnost.
Dogodek je odgovoril na številna vprašanja, mnoga pa je postavil oziroma pustil odprta. Spoznanja Foruma EPUO in razprave EPALE bomo prenesli v svet, v katerem živimo, svoje osebno in poklicno življenje. Spodbudili smo povezovanje, sodelovanje in motivirali k razmisleku. V jesenskem času bomo s forumi nadaljevali. Zvonka Pangerc Pahernik je napovedala nadaljnje ‘vrhove ledenih gora’, s katerimi se bomo soočili: dejavno državljanstvo, starajoča se družba, trajnostna problematika in prihodnost dela.
Sinergija med človekom in tehnologijo ni vprašanje, ampak resničnost. Da jo bomo bolje razumeli, se učimo, izobražujmo, sodelujmo, mrežimo. Nova spoznanja vključujmo v svoje življenje in življenje svojih bližnjih, oni pa ga bodo posredovali naprej. Naučimo se, kako je videti ledena gora pod gladino, da se ne potopimo zaradi nevednosti.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
