Nova raziskava Knjiga in bralci VII razkriva zaskrbljujoč trend bralnih navad v Sloveniji. Čeprav več ljudi trdi, da berejo, berejo manj intenzivno kot kdajkoli prej. Statistika je zgovorna: le še 13 % Slovencev letno prebere več kot deset knjig v slovenščini, kar 67 % pa prebere manj kot tri knjige na leto.
Spreminjajoča se podoba branja
Povprečno število prebranih knjig se je v zadnjem desetletju občutno zmanjšalo. Danes Slovenci preberejo približno osem knjig na bralca oziroma pet knjig na prebivalca letno – tri manj kot pred desetimi leti. Najbolj zaskrbljujoč je 44-odstotni upad tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig.
Edini segment, ki se je povečal, je delež tistih, ki so na leto prebrali do tri knjige oziroma tistih, ki so se sicer samoocenili kot bralci, pa v enem letu niso prebrali niti ene knjige. Zaskrbljujoče je, da to gotovo niso bralci, ki bi brali poglobljeno in redno, temveč se za branje odločajo impulzivno in bolj iz radovednosti kot z namenom poglobljenega branja iz užitka, in da so odgovarjali iz prepričanja, da je branje družbeno zaželeno početje. Rahel dvig zanimanja za branje lahko morda pripišemo avtorjem z močno prisotnostjo na družbenih omrežjih in pojav svežih slovenskih avtorjev, ki se lotevajo bolj atraktivnih, a tudi lahkotnejših žanrov, kot so kriminalni in ljubezenski romani, ne pa zavedanju o pomenu prenosa bralnega vedenja v dnevno prakso.
Zakaj ne beremo?
Najpogostejši izgovor? Pomanjkanje časa (navaja ga 45 % vprašanih) ter pomanjkanje volje in interesa (20 % vprašanih). Razlogi za nebranje močno variirajo tudi glede na starost anketiranih: skoraj polovica mladih odraslih (18–24 let) raje izbere zaslone (TV, internet ali telefon) namesto knjig; medtem ko se starejši odrasli (50+) pogosto soočajo s fizičnimi ovirami, kot so težave z vidom.
Zanimivo je, da 75 % mladih odraslih (18–24 let) izraža željo po več branja, kar kaže na potencial za pozitivne spremembe. Prav tako so bolj nagnjeni k nakupovanju knjig kot starejši od 50 let, kar nakazuje, da cena knjig morda ni glavna ovira za branje – večji problem je pomanjkanje interesa za posedovanje knjig.
Upad zanimanja za branje med starejšimi od 50 let skrbi tudi za to, ker raziskave kažejo na to, da branje močno doprinese h kakovostnejšemu staranju in boljšemu duševnemu zdravju.
Družina najbolj vpliva na bralne navade
Vpliv družine ostaja ključen pri razvoju bralnih navad, saj kar 45 % bralcev svojo ljubezen do branja pripisuje domačemu okolju. Narašča tudi vpliv vrstnikov (16 %), medtem ko se je vpliv šole občutno zmanjšal (v zadnjih petih letih za skoraj 10 %). Raziskava je tudi pokazala, da jih med starši le slaba petina vsak dan na glas bere otrokom, še dodatna petina pa večkrat na teden. Če ob tem izvemo, da otroci vsak dan vidijo brati le vsakega desetega odraslega, je upad zanimanja za branje še posebej zaskrbljujoč, saj ustvarja začaran krog: starši nebralci vzgajajo otroke nebralce, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave pismenosti, kot sta PIRLS in PISA.
Tisti otroci, ki zgodaj začnejo brati za zabavo, imajo širši besedni zaklad, hitreje razvijejo govor, so bolj samozavestni, imajo boljše komunikacijske sposobnosti in boljši uspeh, tako v šoli kot v življenju nasploh, kot njihovi vrstniki, ki tovrstnega branja niso bili deležni. Zato je spodbujanje branja ena zelo pomembnih starševskih nalog. Z lastnim zgledom – tako da nas otroci vidijo brati – to lahko najenostavneje spodbujamo.
Krčenje domačih knjižnic
Eden ključnih dejavnikov pri razvoju bralnih navad in pridobljeni formalni izobrazbi je tudi prisotnost in velikost domače knjižnice.
To je pomembno, saj velikost domače knjižnice veliko bolj vpliva na izobraževalne dosežke in bralno razumevanje otrok kot izobrazba staršev. V mnogih pogledih so knjige lahko največji učitelji otrok, ko njihovi starši ne morejo poskrbeti za njihove izobraževalne potrebe.
Vzgoja v gospodinjstvu brez knjig v primerjavi z vzgojo v gospodinjstvu s knjižnico s 500 knjigami na doseženo stopnjo izobrazbe vpliva podobno, kot če bi imel otrok doma komajda pismene starše (3 leta izobraževanja) v primerjavi s starši z univerzitetno izobrazbo (15 ali 16 let izobraževanja).
Velikost domačih knjižnic pri nas pa se drastično zmanjšuje. Število gospodinjstev, ki ima doma manj kot 50 knjig, je doseglo 40 %, le še 14 % pa je takih, ki imajo doma več kot 200 knjig. Povprečen slovenski dom ima tako le še 92 knjig, kar je občutno manj kot v Estoniji (218), na Norveškem (212) in celo na Češkem (204), ki je po višini BDP na prebivalca podobna Sloveniji.
Brez močne javne mreže splošnih knjižnic bi brali še manj
Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami zelo dober sistem javnih splošnih knjižnic, ki nam omogoča, da do knjig dostopamo brezplačno in blizu doma. Zato ne preseneča, da kar 70 % bralcev in še 9 % nebralcev redno obiskuje knjižnico, in da povprečno število izposojenih knjig na prebivalca za več kot dvakrat presega število kupljenih knjig.
Kljub temu pa visok odstotek obiskovalcev knjižnic ni razlog za veselje, saj se pogostost obiskovanja knjižnic in število izposojenih knjig vsako leto znižujeta.
Zakaj je branje danes pomembnejše kot kdaj koli prej
V današnjem svetu hitrih sprememb, umetne inteligence in digitalne preobrazbe znati brati, pisati in računati ni več dovolj. Za uspešno delovanje v vsakdanjem življenju in na trgu dela poleg obvladovanja temeljnih spretnosti, kot sta bralna in matematična pismenost, potrebujemo tudi druge veščine, kot so kritično mišljenje, socialno-emocionalne veščine, kot so empatija, zmožnost prilagajanja in sodelovanja, pa tudi zmožnost reševanja problemov in procesiranja informacij ter digitalno pismenost.
Te ključne veščine pa učinkovito krepimo prav s poglobljenim branjem daljših in kompleksnejših besedil, kot so romani, poezija in eseji. Brez močnih bralnih navad ne izgubljamo le znanja – ogrožamo svojo sposobnost inoviranja, konkuriranja in uspevanja v vse bolj kompleksnem svetu.
Branje ni več le prostočasna dejavnost, temveč mentalni trening za prihodnost. V svetu, kjer umetna inteligenca in tehnologija preoblikujeta način našega dela in življenja, sposobnost globokega razumevanja, analiziranja in sintetiziranja informacij ni le koristna – je ključna za preživetje in uspeh v digitalni dobi. Vprašanje ni, ali imamo čas za branje, temveč ali si lahko privoščimo, da ne beremo.
O raziskavi je bila na Programu ARS zanimiva Literarna matineja. Pogovor z dvema od štirih avtorjev knjige, dr. Miho Kovačem in dr. Andrejem Blatnikom, je vodila Tina Kozinc. Vabljeni k poslušanju. Knjižno različico pa si lahko izposodite v Knjižnici ACS .
Priredila: Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS