Piroliza je proces termične razgradnje organskih komponent v pogojih, ko ni prisotnega dovolj zraka za popolno izgorevanje. S tem se organske snovi spremenijo v plin, tekočino in trdni ostanek, ki ga poznamo kot (bio)oglje.
Piroliza je v rabi že od časa antičnih civilizacij. Egipčani so npr. izvajali pirolizo cedrovega lesa, da so pridobili tekočo snov, ki so jo uporabljali v postopku mumifikacije. V naslednjih stoletjih se je proces razvijal in izpopolnjeval. Nikoli pa ni zares stopil v ospredje. V dobi industrializacije so namreč prevladale tehnologije, ki temeljijo na izrabi fosilnih goriv. Že dolgo pa je uveljavljeno znanstveno spoznanje, da je prav izraba fosilnih goriv privedla do izrazitega zvišanja koncentracij toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida, metana). S tem so povezane podnebne spremembe.
V zadnjem času je piroliza zopet pridobila pomembnost, saj gre za ogljično negativno tehnologijo. S tem ko biomaso spremenimo v biooglje, preprečimo izpust ogljikovega dioksida, ki se izvrši ob naravnem razkroju.
Strokovnjaki navajajo, da ima piroliza potencial za 3–7-odstotno znižanje globalnih emisij CO2. Hkrati v postopku pridobimo surovini, kot sta biooglje in lesni kis, ki imata več kot 50 raznolikih možnosti uporabe. Primarno izboljšujeta rodovitnost prsti in s tem večata količino pridelka po principih organske pridelave hrane.
V Pyroproducts pirolizo ponujamo v obliki mobilne enote. To omogoča dostop do tehnologije interesentom, ki bi želeli pridobiti novo znanje, odpadno biomaso pretvoriti v uporabne produkte, hkrati pa pozitivno prispevati v boju proti podnebnim spremembam.
Dejan Verhovšek (dejan.verhovsek1@gmail.com), Pyroproducts
