Dvoletni mednarodni projekt Preoblikujmo prihodnost: Izobraževanje in usposabljanje za migrante in begunce (RESHAPE the future – Education and training for migrants and refugees) se počasi izteka. Zadnje delavnice, ki je potekala med 12. in 16. marcem 2018 in jo je organizirala Medkulturna finska visoka ljudska šola Mångkulturella Folkhögskolan iz Göteborga na Švedskem, se je udeležilo 5 sodelavk ACS. Osrednja tematika je bila tokrat zagotavljanje kakovosti v povezavi z izobraževalno dejavnostjo ter družbeno integracijo migrantov in beguncev. V svojih prispevkih so predstavile, kako je zagotavljanje kakovosti v IO v Sloveniji sistemsko urejeno in kako jo zagotavljati pri usposabljanju izvajalcev. Pojasnile so, s katerimi izzivi se srečujejo pri vključevanju beguncev in priseljencev v izobraževalne programe. Podrobneje so prikazale, kako na ACS skrbimo za kakovost v izobraževanju skozi samoevalvacijo, spremljamo zadovoljstvo udeležencev ter nadalje usposabljamo in spopolnjujemo zaposlene. Kot primer slovenske dobre prakse so bili izpostavljeni študijski krožki, saj so se v praksi pokazali kot učinkovita in dobra oblika vključevanja beguncev in priseljencev v neformalne oblike učenja in izobraževanja.

Švedski kolegi so se ravno tako kot predhodne organizacije izkazali kot dobri organizatorji programa delavnice, saj smo ob predstavitvah stanja na obravnavanem področju ter primerov iz partnerskih organizacij, ki so potekale ves teden, obiskali tudi različne ustanove in organizacije, ki delajo z begunci in migranti. Imeli smo tudi priložnost za učenje in spoznavanje mesta Göteborg, ki je pomembno univerzitetno središče ter največje morsko pristanišče v nordijskih državah.

Program delavnice je bil bogat. Najprej smo obiskali Zavod za zaposlovanje, in sicer njegovo posebno enoto, ki se edina v državi ukvarja samo s priseljenci, kjer smo se seznanili z novo ureditvijo na področju zaposlovanja priseljencev ter uvodnim programom za novo prispele priseljence[1]. Obiskali smo tudi šolo ABF Vux, ki združuje politehnično fakulteto, visokošolsko izobraževanje odraslih, srednješolsko in osnovnošolsko izobraževanje ter poklicno usposabljanje in program švedskega jezika za priseljence na različnih stopnjah. Šola, ki obstaja že več kot 100 let, deluje kot podjetje, kjer imajo pomembno vlogo delničarji, vendar dobička ne izplačujejo lastnikom, temveč ga porabijo za nadaljnji razvoj. Predstavili so nam sistem presojanja in razvijanja kakovosti v programu Švedščina za priseljence in tudi spremenjen koncept poučevanja oz. ocenjevanja na delavnicah v okviru programa Švedščina za priseljence – prej ni bilo negativnih ocen, tudi ponavljati ni bilo možno. S spremembami se zdaj soočajo tako, da sproti spremljajo zadovoljstvo udeležencev, in sicer z njimi spomladi opravijo pogovor in nato še ob koncu semestra, da ugotovijo, kako spremembe vplivajo nanje.

[1] Program je namenjen priseljencem, starim med 20 in 64 let, ki že imajo dovoljenje za bivanje, lastno nastanitev in iščejo zaposlitev.

Na Caritasu smo spoznali gospo Gun, ki je gonilna sila prostovoljstva in glasna zagovornica pravic beguncev pri tej organizaciji. Pripovedovala nam je, kako se bori za pravice manjšin, kakšne metode za t. i. out-reach uporablja, da privabi priseljence v center, ki ga vodi, s kakšnimi težavami se pri tem sooča … in kljub svojim letom ostaja zelo aktivna na tem področju.

Nazadnje smo obiskali še organizacijo VägenUt! Kooperativen, ki je neke vrste rehabilitacijski center za bivše uživalce mamil, zapornike, begunce, osebe z zdravstvenimi težavami ipd. To je organizacija s socialnim kontekstom, ki udeležencem omogoča ponovno vključenost v družbo in vsakdanje življenje, tako da jih vključuje v delo – sami predelujejo zelenjavo, skrbijo za sadovnjake in cvetje ter se učijo vsakodnevnih delovnih navad.

V sklopu programa so za udeležence seminarja omogočili tudi krajšo prisotnost pri različnih delavnicah in učnih urah (v švedščini), ki jih za begunce in priseljence izvajajo v Mångkulturella Folkhögskolan, na primer švedski jezik od prvega dne, spoznavanje osnov delovanja švedske družbe (ang. establishment course), podpora pri izobraževanju (ang. support assistant), matematika 1 ter jezikovna delavnica.

Zadnji dan delavnice je bil poseben za vse nas; to ni bil samo zadnji dan zadnje delavnice v mednarodnem projektu, temveč je bil poseben tudi za vse ljudske univerze na Švedskem – ta dan so namreč praznovale dan ljudskih univerz. Za organizacijo gostiteljico, Mångkulturella Folkhögskolan, pa je bil še posebej pomemben, saj so praznovali 150. obletnico ustanovitve. Za ta dogodek so njihovi udeleženci pripravili krajši kulturni program in tekmovanje v izdelavi tort, ki so jih pripravili skupaj z učitelji. Torte je na koncu programa komisija ocenila in izbrala najboljšo.

Povzeto zelo na kratko, smo na Švedskem imeli priložnost poslušati in izmenjati dobre prakse s predstavniki partnerskih organizacij v zvezi z obravnavano vsebino – zagotavljanje kakovosti v povezavi z izobraževanjem ter družbeno integracijo migrantov in beguncev. Posebej velja izpostaviti, da je v večini partnerskih držav v zadnjih letih v izobraževalnem sektorju prišlo do sprememb (npr. nova zakonodaja na tem področju), da je v vseh državah krog kakovosti v središču sicer različnih pristopov za presojanje in razvijanje kakovosti, da se v vseh državah izvaja spremljanje izobraževanja odraslih na nacionalni ravni (npr. dosežki udeležencev, uspešnost ipd.), da lahko med indikatorji za spremljanje in presojanje kakovosti najdemo zelo veliko podobnosti ter da morajo učitelji imeti za delo na področju kakovosti posebna znanja.

Med dobrimi idejami in praksami partnerskih organizacij bi lahko izpostavili, kako zelo dobro je na švedski gostiteljski šoli razvito multikulturno izobraževanje in kako naslavljajo izzive socialne integracije migrantov in beguncev z izobraževanjem za dvigovanje osnovnih kvalifikacij, da bi izpolnili zahteve trga dela. Dober je tudi primer Danske (in v zadnjem obdobju tudi Finske), kjer je posebna pozornost namenjena čim prejšnjemu vključevanju migrantov in beguncev v delo. Ta model stavi na to, da je najbolj uspešna integracija migrantov in beguncev možna neposredno na delovnih mestih, v podjetjih. Z vidika procesov presojanja in razvijanja kakovosti v izobraževanju odraslih se nam je zdel zanimiv finski primer, ko imajo javne organizacije enkrat na leto možnost prostovoljno sodelovati na nacionalnem tekmovanju, v okviru katerega se izvede zunanja evalvacija razvitosti notranjih sistemov kakovosti sodelujočih organizacij.

Za konec lahko dodamo, da smo se na Mångkulturella Folkhögskolan počutili zelo dobrodošle, osebje in sodelujoči učitelji so bili zelo gostoljubni. O mednarodnem obisku so bili dobro informirani tudi njihovi udeleženci, ki smo jih vsak dan srečevali na hodnikih šole.

Projekt pa se s švedsko delavnico še ne zaključi. V maju bo namreč na Finskem potekala tridnevna konferenca ob zaključku projekta, ki jo pripravlja koordinatorica projekta, Keuda, na kateri bo opravljena tudi zaključna evalvacija projekta.

Iz še enega mednarodnega projekta odhajamo polni vtisov, z novimi poznanstvi in idejami za prihodnje izzive, tudi nove mednarodne projekte.

Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si) in Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si),  ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog