O regionalni konferenci EPALE v Budvi smo na kratko poročali že v prejšnji številki e-Novičk, tokrat pa želimo predstaviti gradiva in zapise o dogodku ter deliti nekaj svojih vtisov.
Prvi dan konference je bil namenjen predstavitvi najpomembnejših nacionalnih raziskav in raziskovalnih praks. Ivan Marković iz Črne gore je v središče postavil raziskave potreb po strokovnem usposabljanju učiteljev, ki delajo v srednjih poklicnih šolah, ter licenciranih organizatorjev izobraževanja odraslih (predstavitev). Bojan Ljujić iz Srbije je prikazal raziskavo o uporabi interneta in digitalnih tehnologij v izobraževanju odraslih (predstavitev). Sodelavki ACS Katja Kragelj in Diana Volčjak sta predstavili raziskavo spretnosti odraslih PIAAC (predstavitev). Mapo (pasoš) kompetenc je za svojo temo izbral Domagoj Andrijanić iz Bosne in Hercegovine (predstavitev). Ognjen Piljek Žiljak s Hrvaške je poročal o Anketi o delovni sili in Anketi o izobraževanju odraslih (Izobraževanje odraslih na Hrvaškem, 2017).
Drugi dan smo pozornost namenili različnim temam: prikazu uporabe digitalnih tehnologij in družbenih medijev v Črni gori, v regiji in svetu (Vladimir Vulić, BiH; predstavitev) in Mtelove digitalne tovarne (fabrike) (Sanja Simonović, BiH), statističnemu prikazu analize izobraževanja odraslih v Črni gori (Dragan Dubak), predstavitvi programa prekvalifikacije za odrasle učeče se na Srednji pomorski šoli iz Kotorja (Veljko Botica, Miloš Trivić in dva udeleženca prekvalifikacije; predstavitev), delu v skupinah in poročanju.
O dogajanju v Podgorici pričajo program dogodka, objave na FB profilih EPALE Slovenija, ACS, EPALE Montenegro, Twitter EPALE Slovenija, EPALE Montenegro in TVU, vabimo pa tudi k branju spletnega dnevnika s komentarji slovenskih udeležencev.
Moja pričakovanja pred konferenco so bila sicer bolj usmerjena v izmenjavo mnenj o EPALE, saj zadnje čase kar nekaj svojega časa posvečam (so)ustvarjanju platforme. Zanimalo bi me, kakšne izkušnje imajo s tem drugi udeleženci konference, pa tej temi čas sploh ni bil odmerjen. Konferenca je bila odlična priložnost za navezovanje stikov. Zame je bil dragocen klepet z Domagojem Andrijanićem, ki je na konferenci govoril o mapi kompetenc (pasoš kompetencija) – pripomočku za analizo vseh tistih znanj, veščin, spretnosti, ki smo se jih v življenju naučili, pa si jih (morda) niti ne zavedamo – tako za odrasle kot za mlade po zaključku osnovne ali srednje šole. Pripomoček so po vzoru ProfillPASS iz Nemčije razvili v projektu Knowing Interests – Showing Skills (KISS) tako v Bosni in Hercegovini kot v nekaterih drugih državah (Francija, Irska, tudi Slovenija in Španija). V slovenskem prostoru ga razen v LU Velenje ne uporabljajo, posegajo pa po nekaterih drugih pripomočkih. Delno ta znanja pokrijejo Europass in Nefiks (predvsem za mlade), e-portfolijo, osebne zbirne mape in verjetno še kaj. Odzivi v Bosni in Hercegovini pa naravnost navdušujejo, o čemer nazorno priča promocijski film.
Mapa kompetenc, ki je za nekatere, ki jo uporabljajo, kot knjiga njihovega življenja, ni le mapa. Za vsem tem se skriva cela filozofija z mrežo svetovalcev v ozadju, ki usmerjajo ljudi, da se soočijo z vsemi svojimi znanji, spretnostmi, veščinami, ki se jih ne zavedajo ali pa jih jemljejo celo kot samoumevne. Zanimiv je opis zdravilnosti uporabe ene od svetovalk: »Za odrasle (tudi ali predvsem brezposelne) učinkuje uporaba mape kot antibiotik, ki bolezen zdravi, medtem ko je za mlade kot cepivo, ki jo prepreči.«
Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS
Med udeleženkami mednarodne konference EPALE v Budvi je bila Slovenija do zdaj edina država, v drugem krogu vključena v najobsežnejšo raziskavo spretnosti odraslih PIAAC, ki poteka pod okriljem OECD. Raziskava omogoča pomemben vpogled v stanje spretnosti odraslih v državi, zato je predstavitev slovenskega dela raziskave PIAAC v Budvi morda motivirala in spodbudila k vključitvi v enega od naslednjih krogov raziskave katero od ostalih držav iz regije (znano je na primer, da se je v naslednji krog raziskave že vključila Hrvaška). Obenem izvedba raziskave PIAAC v Sloveniji z načinom povezovanja akterjev kaže na to, da je medsebojno sodelovanje nujno in neobhodno potrebno za rast in napredek, ne le na področju izobraževanju odraslih. Rezultati raziskave PIAAC so v Sloveniji že upoštevani v smeri načrtovanja politik v nekaterih nacionalnih dokumentih, npr. v novem ZIO. Na tej podlagi se med drugim pripravlja tudi nacionalna Strategija razvoja in uporabe spretnosti, poteka pa tudi nadgradnja PIAAC v razvoj inštrumenta za individualno testiranje spretnosti odraslih »Ocenjevanje spretnosti, spletni vprašalnik (SVOS)«. Kakorkoli, prav sodelovanje različnih resorjev in deležnikov je bilo tisto, kar se mi je zdelo najbolj dragoceno tudi na mednarodni konferenci EPALE. Skupinsko delo na tematskih delavnicah, kjer smo si kljub različnostim postali enakovredni in si v službi istega cilja izmenjali izkušnje, poglede, vizije in iskali odgovore na nekatere izzive v izobraževanju odraslih. Takšnemu mreženju bi morali posvetiti še več pozornosti, ker pa to ni vedno mogoče tako neposredno, pa tudi ob pomoči sodobnih digitalnih tehnologij in orodij (kot je na primer uporaba in raba spletne platforme EPALE).
Diana Volčjak (diana.volcjak@acs.si), ACS
Med govorci, ki so najbolj navdušili, je bil nedvomno Vladimir Vulić, direktor nevladne organizacije Digitalizuj.me. Predstavil je svetovno statistiko uporabe digitalnih tehnologij, s poudarkom na Črni gori in drugih državah jugovzhodne Evrope. Nekateri podatki so bili pričakovani, drugi presenetljivi, vsi pa so nakazovali, da so ti procesi neustavljivi. Ali pač? Zaključil je s citatom Toma Petersona, enega največjih strokovnjakov na področju menedžmenta: »Kljub eksplozivnemu razvoju tehnologij se vse vrti okrog človeka.« Človek je tisti, ki s svojim interesom, pripadnostjo, zavzetostjo, dejanji … poganja stvari naprej, če pa naštetega ni ali če umanjka, še tako razvita tehnologija ostane orodje brez navdahnjenega življenja. Vsaj za zdaj.
Vriva se mi primerjava z (uporabo) EPALE. Platforma je zamišljena z najboljšimi nameni, da ponudi izobraževanju odraslih večjezično okolje za izmenjavo najžlahtnejšega – spoznanj, dosežkov, stališč, virov … pa tudi novic. Glede na to, da pogosto tožimo nad zapostavljenostjo področja, bi morali biti tega veseli, malodane vsakodnevno izkoriščati, kar se nam ponuja, ter prispevati tisto svoje, na kar smo ponosni, kar zagovarjamo … Ob 3. obletnici EPALE lahko zatrdimo, da je bil storjen precejšen napredek, zasluge zanj gredo predvsem nacionalnim podpornim službam in peščici posameznikov, ambasadorjev EPALE. Ti z zavzetostjo skrbijo/skrbimo za ozaveščanje potencialnih uporabnikov platforme. Toda informacija in apel nista dovolj, v uporabnikih se morata zganiti živ interes, potreba – šele potem bo platforma postala nepogrešljiva.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
