Andragoški center Slovenije (ACS) spodbuja učenje in izobraževanje. Kot mero uspešnosti uporablja kazalnik participacija (udeležba). Ena od oblik učenja je raziskovanje, ki ga SSKJ opredeli kot temeljito, načrtno delo, opazovanje in zbiranje podatkov, ugotavljanje dejstev o čem. Oboje, učenje in raziskovanje smo vtkali v projekt ESS Krepitev vseživljenjskega učenja.
24. in 28. novembra smo v Ljubljani organizirali Konferenco Odkrivajmo moč narave, participativno okoljsko izobraževanje za trajnostnost. Zbrali smo se praktiki in številni uveljavljeni znanstveniki, raziskovalci več kot 14 različnih strok. Tematiko smo obravnavali interdisciplinarno.
Namen konference je bil med drugim aktivno vključiti mlade andragoge in osvetliti skupnostno učenje. Bili smo negotovi, ali izobraževanje odraslih (IO) lahko pritegne tudi strokovnjake, mlade in raziskovalce strok, ki na prvi pogled niso povezani z našim področjem. Presenetljivo dober odziv, tudi mednarodni, nas je pomiril. Postavljeni smo bili pred organizacijski izziv, saj zaradi gradbenih del dogodka nismo mogli organizirati na ACS.
Usklajena domača ekipa
Ekipa štirih sodelavk je s podporo kolegov, zunanjih sodelavcev ter Inštituta za novejšo zgodovino konferenco izpeljala v dveh sončnih dneh. Ognili smo se hotelom, ker so večinoma neskladni z načeli trajnosti. V čim večji meri smo se ognili uporabi plastike.
Knjiga izvlečkov, oprema in simbolična darilca
Vsebina konference je zajeta v Knjigi izvlečkov, simbolno pa v njeno likovno opremo ter izbiro darilc ter kartončkov za imena nastopajočih. Darilca je izdelal zadnji izdelovalec kravjih zvončkov v Sloveniji. Kartončke z imeni nastopajočih je zagotovil zaposlovalec ranljivih (VDC Tončke Hočevar).
Predmet našega učenja je bilo praktično vse: vsebine, ki jih je prispevalo 68, predstavilo pa 46 avtorjev, in organizacija, saj smo iskali nov prostor, sprejeli hibridno izvedbo, računali ogljični odtis ipd. Izhajali smo predvsem iz lastnih izkušenj z udeležbo na konferencah.
Evalvacija je pokazala prednosti (kakovostne in raznolike vsebine discipliniranih gostov, navdihujočo facilitacijo, odsotnost večjih vrzeli), a tudi možne izboljšave (npr. obvladovanje razlike med formalnimi prijavami in obliko dejanske udeležbe, moderacijo udeležencev na daljavo in tistih, ki na dogodek pridejo iz tujine, promocijo). Nastopajoči so v videoizjavah izpostavili zlasti dobrodošlo interdisciplinarnost, zahtevnost in novosti, evalvacija pa intelektualno zahtevnost dogodka in inovativno ter dobro organizacijo.
Poznejša konferenčna povabila doslej neznanih institucij in posameznikov k sodelovanju v prihodnjih projektih so bila potrditev, da imata ACS in IO na tem področju potencial, dosežen brez promocije.
Česa smo se naučili?
Da zmoremo izpeljati konferenco na znanstveni ravni z interdisciplinarno udeležbo, visokim deležem mladih in ključno vlogo andragogov. Pod opisani dogodek se ekipa rada podpiše, čeprav je bil pravzaprav drzen izziv in korak v neznano. Doseženi so bili vsi nameni konference, poleg tega pa smo se učili ter temeljito in načrtno opazovali, zbirali podatke in ugotavljali dejstva (o participativnem okoljskem izobraževanju pa tudi lastnem odzivanju na izzive). Za dogodkom ostajajo Knjiga izvlečkov, objavljene predstavitve in nova spoznanja ter povezave. Kaj je v tem poleg upoštevanja načel trajnostnosti v vseh vidikih organizacije raziskovalnega in ne le strokovnega? Odgovorov je gotovo več. Dva med njimi bi lahko bila: udeležba in prispevki univerzitetnih profesorjev in doktorjev, lastnih, tudi mladih in tujih ter povezava forme in standarda znanstvenih konferenc z andragoškimi metodami.
Dogodek smo organizirali v okviru projekta Krepitev vseživljenjskega učenja, ki ga v letih 2024–2029 vodimo na ACS, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS