V Evropi je povprečno 111, v Sloveniji pa nekoliko manj, 67 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Ena glavnih nalog URSIKS je poleg prizadevanja za varno družbo in zagotavljanje reintegracije obsojencev v družbo, kjer bi lahko zaživeli v skladu z vsemi pravnimi in družbenimi normami, tudi vračanje na trg dela. S tem je povezano izobraževanje obsojencev, pri čemer URSIKS že vrsto let sodeluje s CIK Trebnje. Večina obsojencev namreč nima kompetenc, ki jih iščejo delodajalci, pa tudi ne volje za učenje, zato so v CIK Trebnje skupaj z mednarodnimi partnerji razvili inovativen model za razvoj temeljnih zmožnosti in kompetenc SkillHubs.

Model SkillHubs vključuje integrativne in inovativne metodologije, ki vplivajo na celostni razvoj posameznika pri integraciji v družbo, od izboljšanja samopodobe do motivacije za aktivacijo na trg dela.

Izkušnje kažejo, da imajo obsojenci največ težav pri vključevanju nazaj v družbo in na trg dela. Poleg tega se soočajo s stigmo zaradi odslužene kazni, pa tudi lastnimi ovirami ter odklanjanjem izobraževanja in usposabljanja. Prav zato smo razvili model SkillHubs.

Sabina Selan Tori,

vodja projekta Skillhubs, CIK Trebnje

Večina zapornikov ima pred sabo še vrsto delovnih let

Delodajalci želijo zaposliti osebe, ki imajo prepletene kompetence: pismenost, matematične spretnosti, ustvarjalnost, digitalne spretnosti in kritično razmišljanje, je poudarila Alenka Kraljič iz kadrovske agencije Trenkwalder. Poleg tega so po njenem mnenju izjemno pomembni tudi samostojno učenje in raziskovanje, sodelovanje ter povezovanje.

Robert Friškovec z URSIKS je povedal, da je največ zapornikov starih med 27 in 39 let. To pomeni, da imajo pred sabo še vrsto let dela. Prav bi bilo, da bi se ponovno vrnili v družbo opolnomočeni in bi res lahko zaživeli.

Spoznali so, da so zmožni več, kot so mislili

Pritegnila nas je neformalnost, da je program zasnovan po meri posameznika. Cilj je bil razvoj temeljnih spretnosti, saj opažamo, da je veliko obsojencev popolnoma funkcionalno nepismenih. Pilotna izvedba je potekala od oktobra lani do konca januarja: Vključenih je bilo 15 obsojencev, usposabljanje pa jih je zaključilo devet. Če imamo sicer težave z motiviranjem obsojencev, ker ne prepoznajo pozitivnih koristi za svoje življenje, so se v tej skupini našli trije, ki so redno obiskovali skupino in so zelo pozitivno ocenili, da jim bo izobraževanje pomagalo po vrnitvi na prostost.

Nina Jevševar

Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni

Zdenka Nanut Planinšek, zunanja sodelavka CIK Trebnje, ki je vodila skupino, pa je povedala, da je obsojence k sodelovanju prepričal pristop, ki ni deloval kot klasično učno okolje. “Ko smo navidezno ustanavljali podjetja, so se obsojenci na nezavedni ravni učili učenja, spoznavali so svoje vrednote in česa si želijo, pridobivali samozavest, odkrivali močne točke in interese …” je pripovedovala. S pomočjo modela SkillHubs so se tako obsojenci nenazadnje tudi začeli zavedati, da zmorejo reševati probleme in da so se zmožni tudi učiti, čeprav na začetku niso imeli želje po učenju. “Naučili so se argumentirati, analizirati, kritično razmišljati, sprostili so svojo ustvarjalnost. Postali so bolj sproščeni pri sodelovalnem delu. Celo povedali so, kaj bi radi še znali,” je še povedala Zdenka Nanut Planinšek.

A do takšnih rezultatov ne pride vsak izobraževalec, je poudarila mag. Estera Možina z ACS. V usposabljanje za izvajanje modela SkillHubs so zato vključili le najbolj izkušene izobraževalce odraslih, v prihodnje pa bi bilo po njenem mnenju smiselno te strokovne delavce povezati v neko formalno skupnost vsaj na slovenski, še bolje na evropski ravni. Tako bi si izmenjavali izkušnje, dobre prakse. Na ta način bi lažje dosegali cilje modela SkillHubs in učinkoviteje opolnomočili zapornike za življenje na prostosti.

CIK Trebnje že zadnjih 60 let v sodelovanju  s slovenskimi in tujimi strokovnjaki razvija različne inovativne pristope za izgradnjo kompetenc. V lokalnem okolju so to predvsem podjetja, ki kažejo aktualno sliko ter projekcije znanj in kompetenc. Iz mednarodnih povezav pa CIK Trebnje v regijo vnaša tuje dobre prakse, ki spodbujajo razvoj inovativnih učnih okolij z najsodobnejšimi orodji in rešitvami.

Patricija Pavlič,

direktorica CIK Trebnje

Model bo bistveno vplival za izobraževanje v zapornih po Evropi in širše

V projektu SkillHubs je sicer sodelovalo sedem partnerjev: CIK Trebnje kot koordinator, ACS, EAEA (Belgija), International Corrections and Prison Association (Nizozemska), University of Malta (Malta), L&W (Velika Britanija), Baia Mara Penitentiary (Romunija). Po raziskavi med obsojenci in izobraževalnim osebjem v zaporih so razvili sistem usposabljanja in svetovanja za obsojence na področju vrednotenja in razvoja kompetenc ter izvedli pilotno usposabljanje z obsojenci pred iztekom zaporne kazni v Sloveniji, na Malti in v Romuniji. Na Malti so model preizkusili skozi umetnost, v Romuniji pa na področju iskanja zaposlitve in tudi tam prišli do enakih ciljev kot v Sloveniji.

Model SkillHubs je torej prilagodljiv lokalnemu okolju in ga je mogoče vpeljati v katerikoli sistem v Evropi in širše. Bistveno pri tem je sodelovanje lokalnih podjetij, ki povedo, kakšne kompetence potrebujejo, in izkušenega izobraževalnega osebja v zaporih.  Več o priporočilih za izvajanje modela SkillHubs so projektni partnerji povedali na virtualni mednarodni zaključni konferenci 6. oktobra. Spregovoril je tudi bivši obsojenec, ki je povedal, kako mu je izobraževanje spremenilo življenje po odsluženi kazni.

Tanja Vrčkovnik (tanja.vrckovnik@ciktrebnje.si), CIK Trebnje