Petek, 22. november je bil na ZIK Črnomelj v znamenju kukavičevk. V Črnomlju je namreč potekala šesta postaja turneje slovenske nagrade Natura 2000, ki izpostavlja primere dobrih praks varstva narave z dolgoročnimi učinki.

Dobitnik slovenske nagrade Natura 2000 v kategoriji ljubiteljska znanost je postal projekt Kukavičevke Bele krajine mag. Jerneja Kavška ter študijskega krožka Orhideje in vezenine ZIK Črnomelj. Pri projektu je bilo vzpostavljeno sodelovanje s Krajinskim parkom Kolpa in Krajinskim parkom Lahinja.

Slovenska nagrada Natura 2000 je oblikovana po vzoru evropske nagrade Natura 2000. Poteka pa v integriranem projektu LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000.

Zelo sem vesel te nagrade, saj je to doslej najvišja potrditev, da je način raziskovanja kukavičevk, ki sem ga skozi leta uporabljal v Beli krajini, pravi. Moj cilj nikoli ni bil odkrivanje tako imenovanih trofej, temveč pridobivanje čim več podatkov o tej rastlinski družini, ki je pomemben kazalnik ohranjenosti narave. Zavedal sem se, da bomo z več očmi odkrili še več rastišč, zato sem že pred dvajsetimi leti začel urejati spletno stran Orhideje Bele krajine, malo pozneje pa tudi Facebook stran z enakim imenom. Vzporedno s tem sem izvajal predavanja skoraj povsod – od farovža do alternativnega rock kluba – ter pisal članke za lokalne in nacionalne tiskane medije. Vedno pa sem se držal načela pozitivnosti.

Rezultat tega je danes zelo velika lokalna skupina znancev, ki me vsako pomlad zasuje z novimi najdišči. Če so mi v preteklosti večinoma sporočali o rastiščih najpogostejših vrst v Beli krajini, danes dobivam informacije o pravih zakladih, kot so jadranska smrdljiva kukavica, metuljasta kukavica, škrlatnordeča kukavica, mačja ušesa …

ZIK Črnomelj ter njegov ŠK Orhideje in vezenine je eden najlepših primerov mojega sodelovanja z lokalnim okoljem. To sodelovanje z veziljami se je razvilo postopoma: od predavanj o kukavičevkah, skupnih raziskovanj rastišč v naravi, nasvetov ob vezenju cvetov kukavičevk do prve publikacije v sodelovanju s KP Kolpa. Vrhunec tega sodelovanja pa sta izid knjige Divje rastoče orhideje Bele krajine v naravi in vezeninah, na katerih smo na dokaj inovativen način predstavili vse do takrat odkrite kukavičevke v Beli krajini. S tem smo odprli vrata tudi širše, kjer smo na predavanjih in razstavah vezenin predstavili zlitje ljubiteljskega naravovarstva z vezenjem. Ta nagrada je zagotovo krona našega uspešnega sodelovanja in samo upamo lahko, da z vsako našo aktivnostjo prepričamo koga novega, da je varovanje narave pomembno in hkrati lahko tudi zelo prijetno.

mag. Jernej Kavšek

Kdo je Jernej Kavšek?

Jernej Kavšek zbira rastišča kukavičevk v Beli krajini, kjer se nahaja kar nekaj območij Natura 2000. Vzporedno z beleženjem rastišč zelo aktivno ozavešča lokalno okolje o kukavičevkah in posredno o varovanju narave. Svoje poznavanje kukavičevk je razširil na različne načine (objave v lokalnih medijih, predavanja, urejanje spletne strani Orhideje Bele krajine, družbena omrežja). V letu 2017 ga je k sodelovanju povabil Študijski krožek Orhideje in vezenine, ki deluje v okviru ZIK Črnomelj. V začetku je bilo sodelovanje osredotočeno na izobraževanje, povezano z vezenjem cvetov kukavičevk, pozneje pa je ideja prerastla v pripravo vezenin vseh v Beli krajini odkritih kukavičevk in pripravo knjige. Tako Jernej Kavšek poleg svojih najdb in fotografij prikazuje tudi delo vezilj študijskega krožka Orhideje in vezenine.

Devetčlanska strokovna žirija je pri ocenjevanju prijave Kukavičevke Bele krajine med drugim izpostavila, da so bile izvedene aktivnosti zelo učinkovite, saj so cilji doseženi. Pomemben je tudi prispevek k trajnosti s komunikacijskimi aktivnosti (izdaja knjige, spletno komuniciranje, predavanja), predvsem pa s skrbjo za ustrezno evidentiranje prostorskih podatkov o rastiščih. Projekt so ocenili kot izviren v povezovanju terenskega dela popisovanja rastišč in povezovanja z lokalno kulturo prek vezenin.

Veselimo se nagrade Natura 2000, ki je sad povezovanja v belokranjskem okolju in ljubiteljske dejavnosti. Naš skupni cilj je, da še naprej ohranjamo čisto naravo, kjer bodo divje rastoče orhideje cvetele in nas bogatile. ŠK in njihovi zavzeti člani imajo pri tem, ohranjanju naravne in kulturne dediščine v našem okolju, zelo veliko vlogo.

Mag. Irena Bohte (irena.bohte@zik-crnomelj.si), ZIK Črnomelj

Skip to content