Kdaj stopi človek v tretje, kdaj v četrto življenjsko obdobje? Naslov okrogle mize v strokovnem programu F3ŽO je sam od sebe odpiral to vprašanje. Moderatorka mag. Zvonka Pangerc Pahernik z ACS, ki je bil nosilec dogodka, je nanj odgovorila že v uvodu. Tretje življenjsko obdobje se začne z upokojitvijo, četrto pa, če je verjeti strokovnjakom, okrog 80. leta starosti. Povezano naj bi bilo z upadom moči, vendar je nadaljevanje dogodka pokazalo, da je v osmem in devetem desetletju še veliko življenja in učenja.
Navzoči vitalni starejši so najboljši dokaz
To je prišlo do izraza predvsem v razpravi. Udeleženci dogodka so z zanimanjem sledili vsebini in postavljali zanimiva vprašanja. Tudi sami želijo nagovoriti vrstnike, ki morda ne najdejo poti do aktivnosti zase ali pa jih te preprosto ne zanimajo. Mnogi delujejo v svojih lokalnih okoljih ali celo na državni ravni. Z veseljem smo v svoji sredini pozdravili tudi dr. Zorana Jelenca, prvega direktorja ACS in velikega zagovornika vseživljenjskega učenja, ter Toneta Donka, starosto F3ŽO.
Le pot je treba najti – teh pa je na pretek
Tea Černe iz Narodnega muzeja Slovenije je izpostavila projekt Vi k nam, mi k vam. Muzej je namreč svoje vsebine pripravljen razkrivati na terenu. To pride prav domovom za starejše in drugim socialno-varstvenim zavodom. Zaradi logističnih omejitev namreč težko zagotovijo obisk kulturnih ustanov prav vsem stanovalcem.
Vseživljenjsko učenje je pravica in odgovornost posameznika. Še posebno v kasnejših obdobjih je neločljivo povezano z druženjem, saj pogosto poteka v skupnostih. Po eni strani vsak zase do konca išče odgovore na vprašanji, kdo sem, kakšen je smisel mojega bivanja. Obenem pa to počnemo lažje in učinkoviteje, če se plemenitimo skupaj.
Začnimo pa le na začetku
Za vsebino je veliko zanimanja, saj je bila okrogla miza dobro obiskana. Po sloganu letošnjih F3ŽO smo sicer vsi ena generacija. Po letih pa smo bili navzoči precej različni. Ob mikrofonu so se zvrstili zagovorniki različnih vrst pismenosti in poznavalci izobraževalnih programov in drugih dejavnosti, namenjenih krepitvi najrazličnejših vrst spretnosti (za starejše).
Kaj je starost, izvemo šele, ko jo doživimo.
Toliko brezplačnih vsebin ni bilo na voljo še nikoli. Žal je o tem premalo znanega.
Strokovnjakinja za pismenost dr. Petra Javrh je osvetlila monografijo Opolnomočenje, ki je nastala v projektu Krepitev vseživljenjskega učenja. Avtorji prispevkov so v njej prvič na enem mestu združili svoje poglede na razvijanje sposobnosti, pridobivanje znanja, spretnosti in predvsem samozavesti za aktivno oblikovanje življenja.
Vsak človek, ne glede na starost, je zmožen osebne rasti. Za to potrebuje priložnosti, podporo in svobodo.
Rok Trdan je organizator in praktik v IO. Odraslim pomaga krepiti digitalne in finančne spretnosti na Cene Štupar – CILJ. Njegova empatija je nalezljiva. Veliko izkušenj ima s starejšimi in se z njimi rad druži. Nikakor se ni strinjal s teoretičnim stališčem v uvodu, da so osebe, starejše od 80 let, manj zainteresirane za svet okrog sebe.
Ljudje v tretjem in četrtem življenjske obdobju ne želijo gole informacije. Želijo si biti slišani.
Dr. Tanja Rupnik Vec je Rokovo misel vzela za izhodišče. Izobraževalni program Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja so na ACS zgradili prav na zamisli, da je treba ljudem prisluhniti. Strokovnjaki so želeli slediti potrebam udeležencev, ne pa jih siliti v odločitve, v katere ne verjamejo.
Za zdravje v tretjem življenjskem obdobju je treba skrbeti prej.
Tone Donko, dolgoletni član, trenutno podpredsednik programskega odbora F3ŽO in nekdanji predsednik ZDUS, je poudaril pomen učenja. Ko je zbolel, so mu dopovedovali, česa vsega ne bo mogel početi. S svojim življenjem dokazuje, kaj vse lahko in česa je zmožen. Pohvalil je vsebino okrogle mize in izrazil navdušenje nad osrednjo temo prihodnjega F3ŽO: izobraževanje starejših.
Treba je aktivirati ljudi v tretjem življenjskem obdobju, da bodo ostali v siku z dogajanjem.
Izpostavil je torej osrednjo zamisel okrogle mize: ozaveščati in še več, prosvetljevati in motivirati.
Odprtost za učenje je ključ do zadovoljstva v družbi hitrih sprememb. S tem smo se strinjali vsi. Pokazalo pa se je nekaj posebnosti generacije 65+: iskrenost, iskriva samozavest in želja po povezanosti. Nobene pretirane zadržanosti in sramežljivosti ni bilo zaznati. Morda je prav to pripomoglo h krasnemu vzdušju, h kateremu so nastopajoči primaknili pristnost, prisrčnost in prodornost. Morda se bo zaradi tega pri komu kakšen NE v trditvah ne znam, ne zmorem, ne verjamem, da je to še zame … spreobrnil v DA učenju in radostnemu, opolnomočenemu življenju.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS