Na lanskem Forumu EPUO o prihodnosti dela in spretnosti je bilo med drugim predstavljeno prizadevanje MDDSZ v sodelovanju s Cedefopom, da v Sloveniji vzpostavijo platformo, ki bi omogočila boljše spremljanje, razumevanje ter napovedovanje povpraševanja po spretnostih na trgu dela pa tudi usklajevanje njihove ponudbe. Slednja je seveda tesno povezana z vseživljenjskim učenjem. Več o spoznanjih foruma lahko preberete v Manifestu za prihodnost dela in spretnosti.
Cedefop svetuje Sloveniji, a pričakuje proaktivno, prilagojeno in usklajeno delovanje.
V okviru omenjenega sodelovanja je Cedefop v letu 2021 na prvi delavnici napotke za vzpostavitev tovrstne nacionalne platforme predstavil na primerih nekaterih članic EU, npr. Slovaške. Na drugem sestanku so se lotili dveh tem: (1) kaj je mogoče pričakovati od dolgoročnega napovedovanja spretnosti in katere omejitve je treba upoštevati ter (2) kako zagotoviti zaupanje v platformo in kakšna je vloga partnerjev ter deležnikov.
Letos, 4. julija, sta MDDSZ in Cedefop organizirala še tretjo in obenem zadnjo delavnico v tem procesu. Naslovili so jo Strengthening skills governance in Slovenia to navigate change and manage transitions (Izboljšanje upravljanja s spretnostmi v Sloveniji za usmerjanje sprememb in upravljanje prehodov).
Namen srečanja, ki je na Brdu pri Kranju zbralo predvsem deležnike iz sveta dela in izobraževanja, je bil opredeliti njihovo vlogo pri zagotavljanju, diseminaciji in uporabi t. i. ‘skills intelligence’. Slednjo Cedefop opredeljuje kot znanje in razumevanje, ki temeljita na strokovno vodenem procesu identifikacije, analize, sinteze in predstavitve kvantitativnih in/ali kvalitativnih informacij o spretnostih in trgu dela. Pridobljeno poznavanje je lahko osnova za oblikovanje različnih politik in vlaganj, namenjenih uresničevanju družbeno-ekonomskih prioritet države. Vse pa je seveda odvisno od nacionalnih posebnosti ter prožnosti države pri preseganju neskladij ter neučinkovite koordinacije ključnih deležnikov, je opozoril dr. Jasper van Loo iz Cedefopa.
Dejstvo je, da je virov informacij veliko, prav tako orodij za njihovo obdelavo.
Za zanesljivo ‘skills intelligence’ je treba uporabiti najboljše vire in orodja, jih smiselno združevati in nadgrajevati. Previdnost pa nikakor ni odveč, saj nas številke lahko hitro pripeljejo do zaključkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Prav na to smo udeleženci pomislili, ko nam je dr. Ilias Livanos iz Cedefopa predstavil študijo ESI ter se posvetil trendom in rezultatom za Slovenijo.
Pri ESI gre za t. i. sestavljeni kazalnik oziroma 15 kazalnikov, ki zadevajo razvoj, aktivacijo in usklajevanje spretnosti (s potrebami na trgu dela). Rezultati za Slovenijo kažejo relativno uravnovešeno, celo pozitivno sliko, po mnenju udeležencev pa ponujajo nekatere trditve, ki so skregane z realnostjo. Primer: neskladje ponudbe in povpraševanja po spretnostih NI (vir: ESI) oziroma JE (vir: stroka in praksa) problem v Sloveniji.
Cedefop je metodologijo ESI razvijal več kot 5 let, preden jo je pred tremi leti prvič predstavil javnosti. Oba njihova predstavnika sta zato opozarjala, da je treba pri interpretaciji kazalnikov poglobljeno upoštevati nacionalno situacijo in ESI dojemati le kot izhodišče za razpravo deležnikov iz različnih sektorjev. Slednji so namreč pomemben vir dodatnih informacij! Ne gre pa zanemariti komparativne vrednosti te študije (na voljo tukaj), saj na ta način pridobimo občutek, kakšen položaj zavzemamo v EU.
Ozaveščanje vseh vpletenih je silno pomembno.
Na delavnici smo se med drugim pogovarjali o tem, kako povečati učinkovitost vzajemne povezave med sektorjem dela in izobraževanja. Dotikali smo se vprašanja, kako zagotoviti, da bi bila ‘skills intelligence’ osnova tudi za kreiranje drugih politik, kot so zeleni in digitalni prehod, aktivno staranje, inovacije in podjetništvo, demografska politika ipd. Tretji izziv pa nam je predstavljalo vprašanje, kako s ‘skills intelligence’ doseči in k dialogu povabiti akterje na trgu delovne sile (zaposlovalce, zaposlene in druge), zadovoljiti njihove potrebe in jim olajševati odločanje in ravnanje – npr. pri snovanju sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Udeleženci smo vsekakor podprli pomen ustreznejše ‘skills intelligence’, ki naj temelji na kakovostnih podatkih. Zavzeli smo se tudi za večje medsektorsko sodelovanje, zato da bodo podatkovni viri in njihova uporaba prečni. Nadaljnje delo za vzpostavitev platforme za spremljanje, razumevanje ter napovedovanje povpraševanja po spretnostih na trgu dela (in njihove ponudbe) pa je odvisno od političnih odločitev nove vlade. Le upamo lahko, da vloženi dvoletni trud ne bo ostal brez implementacije.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
