Z zaključne konference projekta Strokovna podpora informativno svetovalni dejavnosti in vrednotenju neformalno pridobljenega znanja 2016–2022
V sredo, 8. decembra, se je v spletnem okolju odvila zaključna konferenca projekta s krajšim imenom Svetovanje za zaposlene 2016–2022, ki ga vodi ACS, financirata pa EU iz ESS ter MIZŠ,146 udeležencev je z vabljenimi govorci strnilo dosežene rezultate projekta in aktivnosti mreže izvajalcev svetovanja za zaposlene v Sloveniji, ki potekajo po Javnem razpisu za financiranje dejavnosti informiranja in svetovanja ter za ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja od 2016 do 2022.
Projekt Svetovanje za zaposlene 2016–2022 se bo sicer zaključil marca 2022, vendar smo njegove rezultate strnili že pol leta prej. Eden od razlogov je, da smo osrednji cilj, to je vključitev vsaj 20.000 zaposlenih v svetovalno dejavnost in vključitev vsaj 75 % od teh v eno od oblik izobraževanja, usposabljanja ali vrednotenje znanja in spretnosti, že dosegli in presegli. Tako dober rezultat je mogoč zaradi dejavnega stremenja obeh nosilcev svetovalne dejavnosti v IO v Sloveniji, to sta ACS in mreža izvajalcev svetovanja za zaposlene, k skupnemu cilju.
Uvodoma so nas nagovorili dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, ter mag. Marko Šiška in Lidija Fischinger z MIZŠ.
V prvem delu konference smo si v plenarnih prispevkih zunanjih gostov in sodelavcev ACS oblikovali širši pogled na pomen izobraževanja odraslih, svetovanja in razvoja kompetenc zaposlenih ter rezultate projekta.
- Mag. Tanja Vilič Klenovšek je kot vodja projekta na ACS spregovorila o izzivih svetovanja in vrednotenja znanja zaposlenih.
- Uwe Gartenschlaeger, predsednik EAEA, je osvetlil vpogled v evropske in globalne razprave v prispevku Učenje in izobraževanje odraslih 2030.
- Dr. Eva Boštjančič s FF UL je obravnavala pomen in možnosti ustvarjanja kulture učenja v delovnih organizacijah.
- Urška Pavlič z ACS je podrobno predstavila ciljno skupino projekta v prispevku Zaposleni v središču sprememb in iskanja poti do znanja.
- Nevenka Alja Gladek z ACS je povzela najpomembnejše dejavnike ter strukturo celostnega in kakovostnega svetovalnega procesa.
Drugi del je potekal v štirih delovnih skupinah
Prvo skupino z naslovom S partnerskim sodelovanjem do večjega vključevanja zaposlenih v svetovanje in izobraževanje je vodila mag. Andreja Dobrovoljc, v njej pa so s prispevki sodelovale Alenka Sagadin Mlinarič z AZM – LU, Janja Bartelj z MOCIS Slovenj Gradec in Mihaela Anclin z UPI LU Žalec. Udeleženci skupine so se strinjali, da je partnersko sodelovanje v projektu prineslo veliko dobrih izkušenj, zato je dobre in učinkovite prakse sodelovanja smiselno ohraniti in nadaljevati. Svetovalci lahko s povezovanjem z drugimi organizacijami pristopajo k novim skupinam odraslih zaposlenih, z organiziranjem skupnih dogodkov, posvetov in promocijskih kampanj pa dosežejo več odraslih in zaposlenim ponudijo več svetovalnih in izobraževalnih možnosti. V partnersko sodelovanje je smiselno vključevati tudi nove partnerje. Skupaj tudi laže pritegnejo delodajalce. V prihodnje bo treba partnerje motivirati za več napotovanja zaposlenih v svetovanje in izobraževanje. Izpostavili so tudi pomen sodelovanja med izobraževalnimi organizacijami in med svetovalci iz različnih organizacij, ki izvajajo svetovanje v regijskem okolju. To namreč omogoča tudi uspešnejše vključevanje v mednarodne projekte.
O izzivih doseganja vseh zaposlenih
Drugo delovno skupino je moderirala Urška Pavlič. Udeleženci so najprej prisluhnili predstavitvam primerov dobrih praks s področja promocije in drugih aktivnosti za doseganje zaposlenih. Predstavili so jih Alojz Sraka z LU Murska Sobota, Ksenija Petek z LU Nova Gorica, Maja Rotar iz JZ Cene Štupar – CILJ in Tina Polajnar z ZLU. V nadaljevanju so se svetovalke in svetovalec zazrli v prihodnost in razmišljali o izzivih, ki na tem področju še ostajajo. Z udeleženci so izmenjali predloge o tem, kako se lahko z njimi spoprimemo. Med ključne izzive so uvrstili potrebo po ozaveščanju delodajalcev in zaposlenih o pomenu in koristih VŽU, doseganje najranljivejših skupin ter zagotavljanje celostne, sistematične promocije svetovanja. In kako lahko nanje odgovorimo? Z nacionalno kampanjo za promocijo svetovanja, skozi stalne, finančne spodbude za vključitev v svetovanje in izobraževanje, fleksibilnostjo svetovalcev in zagotavljanjem orodij za vstopanje v podjetja. Ozaveščamo lahko tudi s programi, zanimivimi za podjetja, in zgledi ter zgodbami vključenih.
Tretja delovna skupina se je posvetila profesionalni rasti svetovalcev
V tretji delovni skupini z naslovom Svetovanje za zaposlene in profesionalni razvoj svetovalcev so svoje izkušnje in profesionalno rast predstavili Ana Kramperšek z LU Krško, Erika Švara z LU Postojna, Matjaž Habjanič z LU Ptuj in Petra Verbič z LU Koper. V razpravi, ki jo je usmerjala Nevenka Alja Gladek, so se jim pridružili tudi drugi izkušeni svetovalci in mag. Marko Šiška. Skupni izziv, s katerim so se soočili svetovalci ob začetku projekta, je bilo pomanjkanje zavedanja o pomenu vseživljenjskega učenja tako med delodajalci kot tudi zaposlenimi. Zato je bilo za vzpostavljanje sodelovanja z delovnimi organizacijami potrebnega veliko časa, energije in iznajdljivosti, pa tudi dodatnega usposabljanja, izmenjave izkušenj in medsebojne podpore svetovalcev. Sodelovanje z delodajalci zahteva zelo drugačne kompetence svetovalcev kot svetovanje posameznikom, zato so morali svetovalci usvojiti nov način razmišljanja ter svoje pristope k zaposlenim razširiti in prilagoditi. Skupna ugotovitev udeležencev delavnice je tudi, da hiter tehnološki razvoj najranljivejše zaposlene pušča še bolj zadaj, kar se je še jasneje izrazilo v času pandemije. Treba je nadaljevati s skupno promocijo ter brezplačnimi svetovalnimi in izobraževalnimi dejavnostmi, ki bodo to vrzel omilile. Projekt je prinesel svetovalcem veliko učenja in raziskovanja ter vsekakor spodbudil njihov profesionalni razvoj. Okrepil je tudi zavedanje o nujnosti visoke prilagodljivosti in vztrajnosti svetovalcev in organizacij v IO.
Ozaveščanje o vrednotenju znanja zaposlenih teče od ust do ust
V četrti skupini z naslovom Vrednotenje znanja zaposlenih – izzivi pri odkrivanju lastnih potencialov so udeleženci osvetlili predvsem pogled na rezultate vrednotenja v obdobju 2016–2022. Razpravo je moderirala Vera Mlinar. Poudarek so namenili dosedanjim izkušnjam pri motiviranju zaposlenih za vključitev v postopke vrednotenja ter pogledu v prihodnost. Kot predstavniki konzorcijev so v skupini govorili Ana Marija Blažič z RIC Novo mesto, Biserka Plahuta z AZ LU Velenje, Irena Bohte z ZIK Črnomelj in Lea Zlodej z LU Jesenice. Pristopi, s katerimi izvajalci postopkov vrednotenja motivirajo zaposlene za vključitev, se razlikujejo glede na ciljno skupino. V ospredju so promocijske aktivnosti po medijih in socialnih omrežjih. Kot najučinkovitejši motivacijski pristop pa je se je izkazal prenos izkušnje vrednotenja od ust do ust. Najboljši ambasadorji vrednotenja so namreč zaposleni, ki so se v postopke že vključili. V skupini so razpravljali tudi o izzivu, kako s postopki vrednotenja doseči mala podjetja. Še posebej te delodajalce je treba ozaveščati o problemu pomanjkanju kadra in skrbi za razvoj lastnih zaposlenih. Eden od učinkovitih mehanizmov za njihov razvoj je tudi vrednotenje že pridobljenega znanja. Udeleženci so pri oblikovanju pogleda naprej izpostavili, da je v družbi nujno prestopiti okvire formalnega znanja in spremeniti odnos do njega. V nenehno spreminjajoči se družbi vsako znanje šteje, ne glede na okolje, v katerem je bilo pridobljeno. Poleg tega je treba jasneje profilirati poklicno identiteto izobraževalca odraslih ter vanjo umestiti prilagodljivost in pripravljenost za nenehno učenje.
Konferenco je z zahvalo vsem in povabilom k dobremu sodelovanju tudi v prihodnje sklenila vodja projekta mag. Tanja Vilič Klenovšek. Piko na i je postavil video Vlada Kreslina s pesmijo Z Goričkega v Piran, ki je simbolično povezala prizadevanja svetovalcev po vsej Sloveniji: utiranje poti do znanja in novih priložnosti za vse, še posebno za manj izobražene in starejše zaposlene, ki so pri načrtovanju izobraževanja v svojih delovnih organizacijah vse prevečkrat spregledani.
Za realizacijo konference je poskrbel celoten tim Središča za svetovanje in vrednotenje, ne le že omenjene govorke: vso digitalno in logistično podporo sta nudila Andrej Cetinski in Blaž Jelenc.
Rezultati konference so objavljeni na spletni strani projekta.
Nevenka Alja Gladek (alja.gladek@acs.si), ACS
