V sredo, 6. 6., je na Bledu potekal Posvet o izzivih pri zdravstveno-socialni obravnavi starejših ter zdravstveni oskrbi pacientov z demenco, ki ga je organizirala Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin.
V prvem delu so strokovnjakinje s področja demence spregovorile o odnosu do starostnikov in demence, o kulturnih razlikah v dojemanju Alzheimerjeve bolezni, o formalnem in neformalnem izobraževanju o demenci ter o koristih gibanja pri demenci in v starosti na splošno.
Dr. Brigita Skela Savič iz FZAB je predstavila raziskavo, v kateri ugotavlja, da je znanje strokovnih delavcev o demenci še vedno pomanjkljivo, odnos do staranja pa nevtralen. Poudarja, da so vsebine o dolgoživi družbi potrebne že na srednješolski in dodiplomski ravni. Obravnava mora biti multidisciplinarna, povečati je treba število zaposlenih in njihove kompetence ter jim zagotoviti kontinuirano strokovno izobraževanje.
Dr. Joanne Brooke iz Oxford Brookes University je spregovorila o svoji mednarodni raziskavi o vplivu kulturnega ozadja in izobrazbe na dojemanje demence. Ugotavlja, da študenti prihajajo na študij z različnimi prepričanji o staranju in demenci ter da se ta med študijem spreminjajo. Na splošno se želijo pogovarjati o kulturnih razlikah v razumevanju demence in izmenjevati izkušnje.
V nadaljevanju je dr. Radojka Kobentar iz FZAB predstavila problematiko premestitve starostnika v institucijo. Izpostavila je doživljanje svojcev, ki jih je ob tem strah, so negotovi in razpeti med
vzdrževanjem samostojnosti starostnika in skrbjo za njegovo varnost. Poudarila je, da se mnogim konfliktom lahko izognemo z ustrezno komunikacijo, informiranjem, kompetentnostjo osebja in organizacijo dela.
Alenka Virant, sodelavka Spominčice, je spregovorila o potrebah po neformalnem izobraževanju svojcev. Ti si želijo predvsem informacij o bolezni in njenem poteku, praktične informacije o reševanju nepredvidljivih situacij in o obravnavi osebe z demenco na različnih stopnjah bolezni. Ugotavlja, da so gonilo neformalnega izobraževanja predvsem nevladne organizacije, da pa bi bila nujna uvedba formalnega izobraževalnega programa tako na sekundarni kot na terciarni ravni.
V zadnjem delu prvega sklopa je dr. Monika Zadnikar iz FZAB poudarila pomen gibanja v starosti in demenci. Redno gibanje poveča pretok krvi skozi možgane, izboljša ravnotežje, povečuje motivacijo in samopodobo ter poveča funkcionalno sposobnost posameznika.
V drugem delu sta Zlata Živič in Branka Mikluž predstavili delo na enoti za gerontopsihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Ugotavljata, da ni vedno lahko, je pa veliko že doseženega in uvedenih veliko pozitivnih sprememb.
Mag. Mateja Lebar je v nadaljevanju spregovorila o socialni oskrbi oseb z demenco, ki živijo doma. Poudarila je, da se krajevna dostopnost socialne oskrbe na domu postopoma izboljšuje, čeprav ta še vedno ni zagotovljena v vseh občinah, zelo različna pa je tudi finančna dostopnost storitev.
Vesna Hojan je nato predstavila fizioterapevtsko obravnavo demence v DSO Ljubljana Šiška. Predstavila je različne aktivnosti in pripomočke, ki jih uporabljajo za osebe z demenco. Poudarila pa je, da je temelj na osebo usmerjene obravnave dobra ocena sposobnosti, ki nam omogoči celosten vpogled v počutje, zdravstveno stanje, aktivnost in zmožnosti posameznika.
Ob koncu je sledila še okrogla miza z naslovom O demenci čez meje Slovenije. Strokovnjaki iz Švice, ZDA, Belgije in Velike Britanije so predstavili dobre prakse obravnave demence iz svojih držav. Sledil je še interaktiven pogovor med sodelujočimi in poslušalci.
Maja Jurjevčič (info@spomincica.si), Spominčica
