Ocena aktivnosti projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022 v osrednji JV regija z vidika udeležencev RIC Novo mesto
V oktobru se je zaključil projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od 2018 do 2022, ki smo ga izvajali tudi v RIC Novo mesto.
Namen projekta je bil povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. S ciljem izboljšati temeljne in poklicne kompetence odraslih, ki so manj usposobljeni in nižje izobraženi, s poudarkom na starejših od 45 let in na razvoju kompetenc s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij, je projekt omogočal brezplačna usposabljanja. Izvedbo programov sta namreč sofinancirala MIZŠ in ESS.
RIC Novo mesto je projekt izvajal v konzorciju s štirimi organizacijami, ki ga je vodil CIK Trebnje, kot partnerja pa sta sodelovala še Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma ter ŠC Novo mesto.
Rezultate in učinke projekta smo tako kot drugi izvajalci smo spremljali sproti, še podrobneje letno. Ob zaključku projekta pa je pregled vseh projektnih aktivnosti in rezultatov še bolj poglobljen in natančen.
Sodelavci RIC Novo mesto veliko pozornosti posvečamo kakovosti našega dela, ki ji sledimo po modelu zelenega znaka kakovosti v izobraževanju odraslih in standardu ISIO 9001:2015. Kot izvajalec projekta ocenjujemo izvedbo projekta iz različnih vidikov (vsebinskega, finančnega …). Spremljamo zadovoljstvo vseh vključenih deležnikov: vodilnega partnerja konzorcija, naročnika projekta, izvajalcev vsebin v programih in udeležencev izobraževanja.
V našem zavodu smo izvajali 11 vsebinsko raznolikih programov, in sicer s področij mehkih veščin (Dobra komunikacija – pot do uspeha, Učinkovita komunikacija – korak do sočloveka in uspeha, Osnove mediacije, Z zdravo prehrano in gibanjem do zdravja, Uvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji), informacijsko-komunikacijskih tehnologij (Računalniška pismenost za odrasle in Računalniško digitalno opismenjevanje), tujih jezikov (angleščina, nemščina, italijanščina in španščina na ravneh od A1 do B2), slovenščine (Slovenščina kot drugi in tuji jezik) ter priprave na izpita iz Zakona o splošnem upravnem postopku.
Programe smo izvedli v 82 skupinah odraslih, v posamezno skupino je bilo vključenih med 10 in 15 udeležencev. Neformalnega izobraževanja se je udeležilo 821 odraslih. Za vpis v več kot en program neformalnega izobraževanja se je odločilo kar 283 oseb. Zanje smo izpeljali 3873 izobraževalnih ur.
Ves čas trajanja projekta smo sledili smernicam javnega razpisa in spremljali projektno specifične kazalnike, to je delež udeležencev, starejših od 45 let, in delež vključenih v programe za razvoj kompetenc s področja digitalnih oziroma informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Vključenih je bilo je bilo 540 različnih udeležencev, starejši od 45 let. Programe za krepitev digitalnih kompetenc je obiskovalo 284 udeležencev, od tega 165 starejših od 45 let.
To so številke, za katerimi stojijo številni primeri dobrih praks in zanimive zgodbe. Vanje je bilo vloženega veliko truda, strokovnosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti celotne projektne skupine. Vse kompetence strokovnih sodelavk so še posebej prišle do izraza med spremembami in izzivi, ki so jih s seboj prinašala štiri leta trajanja projekta.
Ocene iz vseh prej omenjenih vidikov in ocene zadovoljstva vseh vključenih deležnikov, glede na vse kriterije, so del projektnih aktivnosti. Med njimi me osebno najbolj pritegne zadovoljstvo udeležencev – mnenje tistih, ki jim je bilo izvajanje projekta namenjeno.
Mnenje smo spremljali med izvajanjem tečaja z vprašalnikom vmesne evalvacije, ki nam je omogočala sprotne izboljšave in eventualne vsebinske prilagoditve izvedbe glede na morebitne izražene želje udeležencev.
Ob zaključku tečajev pa smo z vprašalniki končne evalvacije spremljali zadovoljstvo udeležencev s celotno izvedbo usposabljanja, s poudarkom na naslednjih področjih: organizacija (ustreznost urnikov, primerno trajanje programov, rednost informiranja o spremembah urnika in ustreznost načina informiranja), vsebina (uporabnost in aktualnost), učno gradivo (preglednost, razumljivost, vključenost praktičnih primerov), znanje, ki so ga pridobili v programu (uporabnost v poklicnem oz. vsakdanjem življenju, prenos na druge v svojem okolju, uporabnost pri razumevanju novih vsebin, spremljanje napredka v znanju s samooceno), prostori, v katerih se je progam izvajal (primerna tehnična opremljenost, ustrezna vzdrževanost, ogrevanost, hlajenost, čistost prostorov), zadovoljstvo z izvajalcem ali izvajalci programa (strokovnost, prijaznost, razumljivost razlage, zanimivost predavanj, svetovanje glede dodatnega gradiva za poglabljanje znanja in dodatne podpore pri učenju, spodbujanje k dejavnem sodelovanju, upoštevanje mnenj in predlogov ter izkušenj udeležencev, ustreznost spremljanja napredka v znanju) ter z izvajanjem izobraževanja na daljavo (organiziranost, primernost gradiv za samostojno učenje in nalog za samostojno reševanje, srečanj preko videokonferenc).
Skupne povprečne ocene zadovoljstva naših udeležencev v vseh izvedenih programih usposabljanja na ocenjevalni lestvici od 1 do 5 so:
- zadovoljstvo udeležencev programov z organizacijo: 4,77
- zadovoljstvo udeležencev programov z vsebino programov: 4,82
- zadovoljstvo udeležencev programov z izvajalci: 4,88
- v programih, ki so potekali na daljavo zadovoljstvo udeležencev z izvedbo na daljavo: 4,66.
Evalvacije nam dajo izhodišča in omogočajo priložnosti za izboljšave našega dela.
Veliko pomembnih informacij smo izvedeli iz odprtega vprašanja »Nam želite še kaj sporočiti?« s katerim so nam udeleženci sporočili še dodatna mnenja. Nekatera so zapisana spodaj.
Ker so ti odgovori večinoma zelo pozitivni, nam dajejo dodaten zagon in motivacijo za kakovostno delo in nenehno izboljševanje naših programov. Skupaj z udeleženci si želimo nadaljevati z aktivnostmi, ki nam jih je omogočal ta projekt – brezplačno vključevati odrasle v vseživljenjsko učenje in izboljševati kompetence, ki jih potrebujejo tako zaradi potreb na trgu dela kot vsakdanjega življenja.
Katarina Rožman (katarina.rozman@ric-nm.si), RIC Novo mesto
