Učinki upada bralne pismenosti med mladino in odraslimi prebivalci Slovenije, ki ga izkazujejo različne raziskave (PIRLS, PIAAC) presegajo raven moralne panike, ki se ob tem pojavlja. Vprašanje bralne pismenosti je resno. Zahteva resen strokovni in politični razmislek ter konkretne ukrepe, ki bodo izboljšali zatečeno stanje. Izid prve slovenske knjige nas postavlja ob bok veliko večjim in vplivnejšim narodom. Zadnje raziskave pa nas, nasprotno, umeščajo v spodnjo polovico držav, kjer vprašanjem branja in bralne pismenosti namenjajo pozornost.
Kaj lahko storimo v zvezi s tem v IO? Najprej se je treba zazreti v prakse izobraževanja in učenja odraslih in, kot pravimo, si natočiti čistega vina. Ali smo branje ozavestili kot pomembno dejavnost v učenju odraslih? Kaj in kako beremo v procesu izobraževanja? Ali ustvarjamo spodbudno ozračje, ki odrasle vabi in zapeljuje v branje? Ali pa ostajamo pri morebitnem seznamu literature, ker je tam zato, ker mora biti, sicer pa prevladujejo predavanja in učenje po zapiskih; ki zaradi tega med učečimi postajajo tržno blago? Je branje res razumljeno kot arhaična praksa, ki je sodobni človek zaradi mnoštva drugih – enostavnejših in bolj nazornih virov znanja in zabave ne potrebuje več? Ali pa je branje mogoče zavestno in osmišljeno vpeljevati v prakso poučevanja in učenja v izobraževalnih programih za odrasle? Zakaj je branje tako zelo pomembno za osebo in skupnost? Kakšni so njegovi učinki?
To je le nekaj vprašanj, ki jih naslavljamo v berilu za izobraževalce odraslih iz naslova tega prispevka. Z njim želimo osvetliti in utemeljiti številne razsežnosti in učinke branja. Bralno kulturo želimo zasidrati v kulturo izobraževalnih organizacij in okolja, v katerem delujejo. Berilo so pripravili strokovnjaki, ki s svojim delom prispevajo k izboljševanju kakovosti branja: andragogi, antropologi, sociologi, jezikoslovci, psihologi, režiserji in arhitekti.
Njihovo razmišljanje razširja pogled na branje, postavlja ga v različne kontekste, predvsem pa navdihuje in budi nove zamisli. Skupno sporočilo je, da je branje za večino prebivalcev Slovenije avtomatizirana praksa, saj je kontekstualno pogojena. Hkrati je pogosto neozaveščena, predvsem pa ne vodi v poglobljeno branje. Kot sporoča Ljubljanski manifest o branju, ravno to prispeva k avtonomni presoji, skupnemu premišljevanju in odločanju o pomembnih zadevah.
Berilo sestavlja deset prispevkov, skupaj 66 zanimivih strani branja. V spletni obliki je dostopno v Digitalni bralnici ACS, spomladi pa bo izšlo tudi v tiskani obliki. Nastalo je kot del potujoče razstave Portreti branja, ki smo jo na ACS pripravili po oktobra 2022 izvedenem Javnem idejnem natečaju za izbor inovativnih arhitekturnih in oblikovalskih rešitev za umestitev branja v javni prostor.
V projektu sta nastala še kratki film Podobe branja in spletni kviz Kateri tip bralca ste. Oboje najdete na spletni strani pismen.si. Razstava je na ogled v Mestni knjižnici Ljubljana, 20. marca bo postavljena na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu. Tam se bomo o branju pogovarjali tudi za okroglo mizo Prostori in podobe branja, kamor vas prijazno vabimo. Če bi razmislek o branju želeli spodbuditi tudi v vašem kraju, si lahko razstavo brezplačno izposodite in pridobite spremljajoče gradivo. Pomagamo vam lahko tudi pri organizaciji povezanih dogodkov. Za več informacij o tem nam pišite na natalija.zalec@acs.si ali alenka.strukelj@acs.si.
Natalija Žalec, spec./MAEd (UK) (natalija.zalec@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks