V okviru projekta Erasmus+ Pobeg k sreči (Escape to happiness) je 12 udeležencev z ZLU in Aspire doživelo tri nepozabne dni učne mobilnosti v italijanskem Torinu. Dve spremljevalki iz obeh institucij sta jih tja pospremili ob koncu novembra.
Mobilnost Pobeg k sreči v Torinu je bila več kot le izobraževanje – bila je edinstvena priložnost za raziskovanje novih perspektiv, idej in spoznavanje ljudi, ki nas združuje strast do osebne rasti in sodelovanja. Ustvarili smo okolje, kjer so ideje cvetele, izmenjava izkušenj pa je bila navdihujoča. Iskali smo srečo in jo tudi našli … Torino je s svojo zgodovino in energijo le še dodatno obogatil to izkušnjo, ki bo pustila trajen pečat.
V projektu sodeluje osem organizacij iz sedmih držav. Iz vsake je na dogodek prišlo po šest udeležencev z enim spremljevalcem. Dogodek je bil zasnovan tako, da spodbudi dobro počutje, osebno rast in medosebne povezave skozi ustvarjalne delavnice, pogovore, sobo pobega, refleksijo in številne druge dejavnosti.
Ta izkušnja mi je odprla oči glede pomena osebnega blagostanja in sreče. Komaj čakam, da začnem te prakse uporabljati v svojem vsakdanu.
Prvi dan je bil namenjen spoznavanju in povezovanju udeležencev. Toplemu sprejemu je sledilo uvodno srečanje. Povezale so nas zabavne dejavnosti in vzpostavili smo prijetno skupinsko dinamiko. Prva delavnica je bila osredotočena na srečo in dobro počutje. Spoznali smo pomen samorefleksije in aktivnega sodelovanja. Popoldanske delavnice so vključevale spoznavanje praktičnih metod in tehnik za dobro skrb zase ter krepitev pozitivnega razmišljanja.
Drugega dne smo nadaljevali s poglabljanjem v dobro počutje in osebno rast. Vrsta delavnic je poglobila raziskovanje duševnega ravnovesja, odpornosti in sreče. Poudarek je bil na osebnem blagostanju in grajenju skupnosti, kar je ustvarilo vzdušje medsebojne podpore in pozitivnosti.
Največja vrednost tega dogodka je bila močna povezanost med nami in podpora, ki smo jo čutili v vsakem trenutku. Osebno sem to potovanje in udeležbo vzela kot nagrado. Udeleženci smo imeli priložnost doživeti raznolik utrip sodelujočih ekip iz različnih držav. Tudi ob pomanjkljivem znanju angleščine smo se vsi sporazumeli, si pomagali in ustvarjali. Ves čas je bilo čutiti dobro energijo.
Zadnji dan je bil napolnjen z ustvarjalnostjo in refleksijo udeležencev. Glavna dejavnost dneva je bila soba pobega, ki je na dinamičen in ustvarjalen način ponazorila ključne teme dogodka in projekta nasploh. Dejavnost je spodbujala sodelovanje med udeleženci in reševanje problemov.
Druženje udeležencev ZLU-ja je bilo tudi med pohajkovanjem in spoznavanjem mesta Torino prijetno. Osebno sem bila presenečena nad prometom v Italiji. Mit, kako kaotičen je, očitno ne drži. Ob prečkanju večpasovne ceste, ko smo stopili na cestišče ob oranžni luči, so ustavili vozniki in celo tramvaj. Noben dan ni bilo slišati hupanja, videti nervoze voznikov kot včasih pri nas. Promet je gost, a tekoč, kot ogromna reka, ki ne usahne ne podnevi ne ponoči.
V zaključni refleksiji so udeleženci delili svoje načrte, kako bodo v svoje vsakdanje življenje vključili naučene tehnike in metode skrbi zase. Dogodek se je zaključil v duhu hvaležnosti za pridobljeno znanje, spretnosti in nove prijateljske vezi.
Za nekatere udeležence je bila taka izkušnja povsem nova. Marsikdo se je spopadel s težavo, saj niso obvladali angleškega jezika, niso poznali italijanščine, vendar so se kljub vsem oviram vračali domov bogatejši, srečni in zadovoljni.
Zavedam se zlata vrednega znanja, ki sem ga pridobila na delavnicah. Ko se mi v dan prikrade smola, se vedno spomnim pozitivnega načina razmišljanja, ki sem se ga priučila s spodbudo mednarodnih kolegov.
Celotno izkušnjo udeležencev je obogatilo tudi spoznavanje Torina.
Posebno všeč so mi bile delavnice, usmerjene v dobro počutje, skrb za duševno zdravje, čuječnost, razvoj čustvene inteligence in sodelovanje, kar vse vodi k bolj srečnemu življenju.
Dejavnosti v projektu Pobeg k sreči so 48 udeležencev opremile s ključnimi veščinami in orodji za vzdrževanje dobrega počutja. Navdihnile so jih, da te lekcije prenesejo v svoja življenja in skupnosti.
Dogodek je bil poln učenja, motivacije in povezanosti. Zahvala gre vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi. Mobilnost v Torinu bo nedvomno ostala v spominu kot izjemna priložnost za rast in srečo, kar je tudi bistvo projekta.
Laura Kmetič Jurečič (laura.kmetic-jurecic@zlu.si), ZLU
