Ob koncu junija smo uspešno zaključili letošnji postopek za pridobitev oziroma podaljšanje pravice do uporabe ZZK POKI.
Nosilke ZZK predstavljajo močno mrežo organizacij za IO, ki s pomočjo te zunanje spodbude ACS sistematično skrbijo za ohranjanje ali dvigovanje svoje kakovosti v IO.
Razpis za letošnji postopek je bil objavljen že januarja. Organizacije smo vabili po različnih kanalih – e-Novičkah, spletnih straneh ACS, strani Kakovost IO in Facebooku ACS. Za sodelovanje v postopku se je odločilo pet organizacij, ki so med 3. februarjem in 15. marcem v spletni aplikaciji pripravile in priložile potrebna dokazila o presojanju in razvijanju kakovosti IO v njihovi organizaciji.
Temeljita presoja vlog
Komisija ACS za presojo vlog je delo opravila v skladu s Pravilnikom o podeljevanju in podaljševanju pravice do uporabe znaka kakovosti POKI. V letošnjem letu se je sestala petkrat; sestanki so potekali na daljavo oziroma po e-pošti. Pred skupnimi sestanki so članice komisije individualno ovrednotile vsako vlogo posebej.
Ena organizacija vlogo po navodilu komisije dopolnila. Vseh pet organizacij je dokazalo, da načrtno in sistematično skrbijo za kakovost IO v svojih organizacijah (standardi za pridobitev znaka, merila za presojo). Prejele so zapisane povratne informacije o doseganju posameznih meril ter skupni komentar z izpostavljenimi dobrimi točkami in predlogi za izboljšave notranjih sistemov kakovosti organizacije. Celoten postopek smo uspešno zaključili junija.
Kaj pa vsebina letošnjih vlog?
Vse letos sodelujoče organizacije imajo vzpostavljen notranji sistem kakovosti in to področje umeščeno v strateške dokumente. Redno izvajajo samoevalvacijo, imajo aktivne komisije za kakovost ter uporabljajo različne metode presojanja (ankete, razgovori, hospitacije, zgledovanja). V vlogah izstopa en primer organizacije z metodološko in vsebinsko zelo dobro pripravljenim samoevalvacijskim načrtom. Drugi je primer organizacije, ki je pripravila zelo dobro samoevalvacijsko poročilo in iz njega izhajajoč vsebinsko dober akcijski načrt izboljšav. Ena organizacija ima zelo sistematično vzpostavljeno spremljanje rezultatov in učinkov (npr. uspešnost, prehodnost, zaposljivost udeležencev). Razbrali smo tudi nekaj primerov inovativnih metod zbiranja podatkov in vključevanja različnih interesnih skupin v razprave o kakovosti.
Najpogostejši izzivi pa so pri nekaterih organizacijah premalo konkretni zapisi o kakovosti v letnih delovnih načrtih, kar otežuje sledljivost izvedenih aktivnosti. Ponekod so razprave na andragoških zborih preveč pasivne, zato tem organizacijam priporočamo uporabo aktivnih metod sodelovanja (svetovna kavarna, delo po skupinah, fokusne skupine). Ponekod samoevalvacijska poročila niso dovolj vsebinsko poglobljena in bolj spominjajo na letna poročila o kakovosti. Pri spremljanju dejavnikov kakovosti smo nekaj organizacijam priporočili bolj poglobljeno interpretacijo in ovrednotenje dobljenih rezultatov oz. zbranih podatkov. Pri eni organizaciji smo zaznali težavo pri pripravi akcijskega načrta in predlagali izboljšave.
Usmerjenost organizacij v razvijanje kakovosti se krepi
Iz letošnjih vlog smo lahko razbrali prizadevanje organizacij za IO v sistematično skrb za kakovost. V vseh primerih je razvidno, da organizacije kakovosti ne razumejo zgolj formalno, temveč jo dejansko skušajo razvijati in so usmerjene v izboljšave.
ZZK POKI sedaj uporablja 37 organizacij, ki izobražujejo odrasle: 28 ljudskih univerz, 6 zasebnih izobraževalnih organizacij, 2 srednji šoli in 1 šolski center. Te organizacije izkazujejo, da sistematično in načrtno skrbijo za kakovost izobraževanja odraslih v skladu z merili in standardi, ki jih določa Pravilnik.
Prihodnje leto se pravica izteka večjemu številu organizacij za izobraževanje odraslih – pričakujemo najmanj 18 vlog. Tako bo ta naloga za strokovno službo na ACS v letu 2026 kar izziv. Ta oblika zunanje evalvacije nam omogoča dober vpogled v notranje sisteme kakovosti organizacij za IO, zato se ga veselimo.
Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS