Tudi spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti je učenje. Njihovo občudovanje mi vzbuja radovednost, da bi izvedela kaj več. Zato raziskujem, berem o njih in to me osrečuje. Še raje pa obiskujem slovenske kraje in se družim s prijaznimi ljudmi.
Skoraj vsak teden s prijateljem odkrijeva kakšen nov kraj, npr. vas Dolenje Laknice v občini Mokronog – Trebelno. V bližnjem gozdu so razvaline spodnjega gradu in nekoliko višje stolp zgornjega gradu Čretež (ki je edini romanski stolp v Sloveniji), a žal je zdaj prepuščen propadanju. Nemara pa bi ga lahko še rešili?
Nedaleč, v bližini Mirne je vasica Lanšprež, kjer je v grajski kapeli sv. Jožefa pokopan pomemben Slovenec Peter Pavel Glavar, duhovnik, gospodarstvenik in mecen.
Odkritje je bila tudi razložena vasica Vovše na poti iz Vač proti Zasavski Sveti gori in Roviškovcu. Vače verjetno vsi poznamo, po situli in fosilni morski obali, tu je še zanimiva cerkev z božjim grobom, arheološka pot s panoji, ki opisujejo najdbe iz časov starejše železne dobe. To področje je znano kot Srce Slovenije. Pot je izredno lepa, na začetku Vovš nas pozdravi posebna lipa, pravzaprav jih je več skupaj zraščenih. Nekaj posebnega je tu ekološka kmetija in sirarna – kraj je ugoden za ovčarstvo. Pot naprej do obeh hribov poteka po gozdu, kjer sredi zelenja in v družbi dreves pozabimo na vse probleme.
Na Žirovskem koncu, v bližini vasi Ravne nas v gozdu, nedaleč od nekdanje rapalske meje, preseneti velikanska kamnita miza, ki buri fantazijo. Od kdaj je tu? Ali je bila tu megalitska kultura? Ali so bili Kelti? Ali je bil to kultni prostor? Zagotovo bi jo bilo vredno znanstveno raziskati in zaščititi!
Ko se po gozdu podamo proti Kovku, najdemo še mnoge fantazijske oblike, ki jih je ustvarila narava: sfingo, orjaškega plazilca, bivališče palčkov …
Na Gorenjskem pritegne pot na Trupejevo poldne in Lepi vrh, ki se začne v vasi Srednji vrh. Še preden se povzpnemo v vas, lahko občudujemo Jermanove slapove.
Če gremo na Žirovski vrh, se lahko podamo na prekrasno krožno pot skozi Zalo. Če pred tem preberemo Tavčarjevo knjigo V Zali, še toliko bolje. Naužijemo se toliko lepote, da se radi spet vračamo.
Blizu Ribnice na Dolenjskem se povzpnemo do cerkvice Svete Ane in planinske koče na Mali gori, če pa nadaljujemo pot, pridemo do Sten svete Ane, od koder je lep razgled na precejšen del naše dežele.
Kras nudi posebna doživetja. V njegovem osrčju, na krožni Pliskini poti med Pliskovico in Kosoveljami izvemo marsikaj zanimivega: kako so včasih smolarili (na to spominjajo zareze v deblih črnega bora), spoznamo suhe zidove, kamnite pastirske hiške … Ves čas pa smo sredi očarljive narave – ko sva raziskovala Kras, je ravno cvetel ruj.
Pod Mirno goro, med vasicama Vrčice in Planina nas v gozdu pričakata orjaški drevesi: 260 let stara bukev, kraljica gozda (tudi: mati slovenskih gozdov) in nekaj sto metrov dalje 240 let star hrast. Preostane nam le čudenje in globok poklon naravi!
Marija Metlika (m.metlika@gmail.com)
Draga Marija – le izjemen človek je tako tankočuten, da zazna vse te izjemne lepote, jih ovekoveči na prekrasnih fotografijah in nam jih približa, v nas vzbudi radovednost in željo po učenju – ja, se strinjam, tudi to je učenje! Tâko, ki poraja spoštovanje, občudovanje in ponižnost – pred našo največjo učiteljico, naravo! Hvala, ker si nam oplemenitila naše glasilo! Zvonka