Junij je poln zaključkov. Na ACS sklepamo prvo bralno sezono. Oktobra smo organizirali prvo bralno srečanje, maja četrto – torej smo delali celo študijsko sezono.
Septembra, v NMSB, smo se odločili za dve bralni dejavnosti. Na hodnik smo postavili knjižno omaro, v kateri se menjujejo različni naslovi knjig. Zaposleni si jih izposojamo, jih vračamo in se ob njih zapletemo v pogovor o knjigah in branju. Naša bralna srečanja vodi Alenka Štrukelj, ki je o tem in prvem bralnem srečanju v e-Novičkah že pisala.
Tina Vrščaj, Na klancu
Oktobra smo se dobili z avtorico Tino Vrščaj. Njen roman Na klancu je bil med finalisti za nagrado kresnik 2023, zanj je dobila nagrado modra ptica. Na bruseljskem knjižnem sejmu je kandidirala za nagrado EU za književnost in prejela posebno omembo. Gre za priznanje obetavnim avtorjem leposlovja iz EU in zunaj nje. V triletnih ciklih tako počastijo 41 izjemnih novih literarnih talentov iz 41 držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
Nad knjigo smo bile udeleženke prvega bralnega srečanja navdušene. Posebno nas je nagovoril avtoričin pristop k oblikovanju zgodbe, saj je povezala vse temeljne izzive življenja: družinsko dinamiko in starševstvo, karierne cilje, okoljevarstveno problematiko, iskanje bližine in odmikanje. Kljub grenkobi je pripovedovalka ohranila optimizem in je v odnosu do hčera nizala same izvirne domislice. Dodatno noto je dala srečanju prisotnost pisateljice Tine Vrščaj, ki je v svojem nastopu izkazala podoben odnos do življenja kot Eva v romanu. Da o simboliki klanca, imen in drugih zanimivih pristopih sploh ne govorim.
Ni moj prvi in ne zadnji, pa vendar je edinstven tale naš bralni klub na ACS. In spodobi se, da ga imamo. Da »kovačeva kobila ne bi bila bosa« … Saj vendar na vse možne načine spodbujamo mlade in stare k branju.
Je zaveza, da preberem dogovorjeno knjigo in pridem na srečanje (pa mi ne uspe vsakokrat 🙁, čeprav preberem vse knjige 🙂) … Je prilika, da slišim sodelavke, kako so doživele prebrano, kako se jih je dotaknilo tisto najgloblje … Je priložnost, da izrazim svoj pogled, pripovedujem o izkušnjah, ki so jih na dan izrinili posamezni odlomki … Je povezanost, ki jo stke ena sama knjiga … Je sprejemanje različnosti in čudenje nad tem, kaj vse so (po)doživele druge, mene pa je nagovorilo vse kaj drugega … Je hvaležnost, da sem zraven!
Carsten Henn, Sprehajalec knjig
Tako je hitro sledil dogovor o nadaljevanju bralnih srečanj. Decembra smo se pogovarjale o Sprehajalcu knjig nemškega pisca (kriminalk) Carstena Henna. Zgodba, primerna za čas obdarovanja, v ospredje postavlja ljubezen do vsega, kar se skriva za vezanimi platnicami. Nasproti ji postavlja skrhane odnose, materializem, strah pred osamljenostjo in staranjem. Vsekakor smo v pogovoru odkrile marsikaj, kar nam je ob lastnem branju ostalo zastrto.
Lindsay J. Palmer, Miza za šest
Ob številnih decembrskih sprehodih po stojnicah in knjigarnah je prišla pobuda po branju ameriške uspešnice Miza za šest avtorice Lindsay J. Palmer. Na aprilskem srečanju se je izkazalo, da smo se morale bralke ob tej knjigi precej potruditi, če smo hotele najti vzporednice z utrinki iz svojega življenja. Spomnile smo se citata Oscarja Wilda, ki je trdil, da ni moralnih ali nemoralnih knjig: »Knjige so dobro ali slabo napisane. In to je vse.« Pošteno povedano smo Mizi za šest nekaj stvari očitale …
Gabriel Garcia Marquez, Avgusta se vidiva
Toda to nas ni odvrnilo. Že maja smo spet sedle k pogovoru. Tokrat smo izbrale nedavno posthumno izdajo znanega južnoameriškega nobelovca. Pogovor je tudi tokrat obrodil zanimiva spoznanja in različne poglede tako na vsebino kot interpretacijo. Posebno zato, ker (morda le na prvi pogled) odstopa od tega, kar smo od Marqueza pričakovale. Novela je namreč zelo drugačna (predvsem od prejšnjega romana na našem bralnem seznamu) – bralcu daje možnost, da si posamezne motive interpretira povsem po svoje.
Vsak ima pravico do tega – to je ena od osnovnih pravic bralcev. Zgodba vsakogar potegne v svoj svet, ki je lahko povsem drugačen od doživljanja drugih bralcev. Pogovori o knjigah nas povezujejo v naši medsebojni različnosti, dajejo nam vpogled v notranji svet sogovornic, krepijo naše medosebne spretnosti. Pustile smo se zapeljati v branje. Pod tem naslovom smo v TVU organizirali Andragoški kolokvij. Več o njem preberite v Natalijinem prispevku.
Za prvo jesensko srečanje Bralnega kluba ACS smo izbrale knjigo Koliba kanadskega avtorja Williama Paula Younga. Po izidu leta 2008 (v slovenščini 2010) je dvignila veliko prahu, saj nas vodi »iz teme v svetlobo«, kot je na portalu Dobre knjige zapisal Roman Rozina. Leta 2020 so po njej posneli film.
Knjižni klub ACS je zaživel tudi kot del Strategije za zdravje, saj ima branje številne pozitivne učinke. Tudi v prihodnji bralni sezoni bomo poskrbeli za srečanja z različnimi avtorji, avtoricami in knjigami. Na srečanjih bomo še naprej dovolile sogovornikom, da povedo svoje mnenje in doživljanje, hkrati pa bomo poskrbele, da izrečeno ostane v klubu. Tako bomo svojo ljubezen do branje resnično živele in širile.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
