Pogosto se radikalne zgodovinske spremembe, o katerih se učimo v šoli (npr. holokavst), niso zgodile čez noč, temveč so bile rezultat dolgotrajnejših vzorcev dehumanizacije določene skupine ljudi s pomočjo propagande. Takšne vzorce smo raziskovali v projektu Meeting Memories: Learning from the past to confront dehumanization today.
Namen projekta je bil spomniti evropske državljane na politiko razčlovečenja in iskanja grešnih kozlov v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja ter spodbuditi razmislek o podobnih vzorcih, ki se dogajajo danes. Njegove dejavnosti so bile priložnost za ozaveščanje javnosti, povečanje odpornosti in kritičnosti državljanov do avtoritarnosti in populizma ter zmanjšanje nagnjenosti k rasizmu in radikalizaciji. Znotraj projekta je bila pripravljena tudi publikacija, ki vsebuje primere dobrih praks vključevanja umetnosti v učenje iz zgodovine.
Ob zaključku projekta smo pripravili dva dogodka, ki sta odpirala pomen dokumentiranja zgodovine. S sogovorniki smo predstavili tveganja, ki se pri tem pojavijo. Na prvem srečanju smo raziskovali ustno zgodovino, na drugem pa vlogo zgodovinske fotografije pri ohranjanju spominov. Vabimo k branju utrinkov z dogodkov, ki jih je zapisala Mateja Kužner Čelešnik, in ogledu posnetka pogovora z Urško Strle!
Sabina Belc (sabina@socialna-akademija.si), Socialna akademija
