V procesu uresničevanja EPUO vsaka država članica EU že vse od leta 2012 zasleduje svoje prioritete. V Sloveniji se s tem ukvarjamo v projektu EPUO. Občasno pa se nacionalni koordinatorji srečamo na t. i. dogodkih PLA. Septembra lani smo poročali o prvem na temo uspešnih načinov doseganja izobraževalno prikrajšanih skupin odraslih; gostila ga je Slovenija. Marca letos smo se razpisali o drugem dogodku PLA na temo ‘Učenje odraslih se sooča z digitalno revolucijo’; gostila ga je Belgija.
Tretji dogodek PLA v znamenju profesionalnega razvoja izobraževalcev odraslih
Ob tej temi so svoje izkušnje in poglede pod vodstvom Danske združili predstavniki Avstrije, Estonije, Hrvaške, Irske, Malte in Švedske. Dogodek je potekal 26. in 27. maja in po spletu zbral okrog 50 udeležencev iz večine evropskih držav. Uvodno predstavitev je imela Martina Ní Cheallaigh, ki je bila pri EK vsa ta leta skrbnica implementacije EPUO. Na tem dogodku pa se je zaradi upokojitve žal poslovila iz našega kroga. Predstavitev je zasnovala na besedilu, ki je bilo objavljeno v Pregledu izobraževanja in usposabljanja 2019, in naših dopolnitvah o stanju in izzivih dela izobraževalcev odraslih. Ključna ugotovitev je, da gre za zelo heterogeno, v večini držav podcenjeno skupnost, ki ne le poučuje, temveč razvija izobraževalne programe, svetuje in usmerja udeležence, izvaja promocijske in administrativne naloge ter še marsikaj. Prav zaradi naštetega potrebujejo številne kompetence, ki jih ponekod v Evropi vsaj za začetek pridobivajo v formalnem izobraževanju med študijem pedagogike ali andragogike, kasneje pa v neformalnih oblikah učenja.
Danska je za izobraževanje odraslih prava Indija Koromandija!
Odličen, visoko kakovosten izobraževalni sistem, možnost nadaljnjega vključevanja kadar koli v življenju, številne podporne sheme …, o vsem tem je govorila predstavnica danskega ministrstva za izobraževanje, Malene Vangdrup. Sledil je plenarni referat Madsa Petra Klindta, profesorja politologije, ki je poudaril, da tudi pri njih velja t. i. Matejev učinek. Tisti, ki že imajo visoko izobrazbo in dobre spretnosti, se učijo naprej, drugi zaostajajo. Vpeljal je besedno zvezo ‘negativna učna identiteta’, s katero je želel opozoriti, da ni vse v motiviranju za vključevanje v IO, pač pa se je treba najprej spoprijeti z ovirami. Te praviloma izhajajo iz preteklih izkušenj in posledične negativne naravnanosti do učenja. Treba jih je jasno opredeliti in preseči s holističnim pristopom ter posluhom za znanje in spretnosti, pridobljene v preteklosti, praviloma v delovnem okolju. Izpostavil je pomen svetovanja v IO ter priznavanje predhodno pridobljenega znanja.
Sledile so predstavitve nacionalnih sistemov izobraževanja in usposabljanja izobraževalcev odraslih iz zgoraj omenjenih držav. Nekateri predavatelji so se osredotočili na usposabljanje za poučevanje temeljnih zmožnosti.
Udeležba na PLA je bila zame priložnost, da malce pospravim in posodobim predal, na katerem piše ‘izobraževalec odraslih’ v moji glavi in vtaknem vanj kakšno dobro novico. Za začetek se je v misli prikradla že znana lajna: poklic izobraževalca odraslih ni prepoznan in cenjen, (skoraj) vsakdo to lahko to postane. Njegova profesionalna identiteta je precej nedefinirana, hkrati pa od te osebe pričakujemo, da je visoko kvalificirana na številnih področjih in naj bi ga odlikovala še cela vrsta t. i. mehkih kompetenc, ki so praviloma ključne, da lahko dobro opravlja svoje delo. Čeprav pišem v (nevtralni) moški obliki, je dejstvo, da je vsaj v Sloveniji veliko več žensk, ki opravljamo ta poklic. To je najbrž povezano tudi s tem, da poklic ni jasno definiran. Poleg vrhunskih profesionalnih kompetenc oziroma zmožnosti pričakujemo, da ima izobraževalec odraslih visoko razvite tudi splošne/generične, osebne/osebnostne, socialne, komunikacijske spretnost. Seznam s tem še sploh ni izčrpan. Zmožen in sposoben mora biti spodbujati in opolnomočiti učeče se odrasle ter se pri tem učinkovito spopadati z raznolikostjo ciljnih skupin, s katerimi se srečuje. Biti mora tudi strokovnjak za andragoško didaktiko. Tu sem kot didaktik še posebej zastrigla z ušesi, ki pa so zaznala le to, kar že vemo. Tudi v drugi državah, kakor tudi pri nas, je tega znanja odločno premalo in izobraževalcem odraslih je na razpolago premalo sistematično.
Rdeča nit predstavitev so bili številni primeri dobre prakse, bolj ali manj projektne narave, premalo sistemski in dolgoročno naravnani, z nekaj spodobnimi poizkusi certificiranja ali licenciranja, ki jih še ni mogoče dolgoročno ovrednotiti (estonski primer).
Prvega dne smo s kolegi v skupinski razpravi ugotavljali, da tudi izobraževalci odraslih nismo imuni na VŽU. Smo pa nekoliko manj načelni in strogi do sebe kakor do drugih, ko gre za prakso. Kot strokovnjaki za IO precej dobro vemo, kako dolga in naporna je pot do cilja, ki prinese dobro razvite zmožnosti za to, da druge: spodbujamo pri učenju, dajemo povratne informacije, ustvarjamo ustrezno klimo in razmere za učenje, dajemo občutek sprejetosti, zaupanja in zadostnosti, izkazujemo spoštovanje, priznavamo njihovo izobraževalno pot, življenjske izkušnje in pridobljeno znanje, prepoznavamo njihove izobraževalne ovire in morda posebne potrebe … Morda pa tudi ali pa prav zato, ker vse to vemo, izobraževalci odraslih potrebujemo kakšen korenček ali palico (če že notranje motivacije ni na vidiku), da razvijemo vse potrebno. Teorija je namreč jasna: timsko delo, coaching, mentorska podpora, supervizija … so procesi, ki omogočajo stalno profesionalno rast. Procesi, razvoj … ne le kratke delavnice, predavanja in instantna usposabljanja.
Kakšen bi bil sistemski odgovor, si ta trenutek ne drznem zapisati. Tudi zato ne, ker sta včasih prav širina in raznolikost naših osebnostnih in profesionalnih kompetenc v kombinacij z VŽU, pridobljenim znanjem in spretnostmi tisti, ki nas najbolj opolnomočita za opravljanje našega dela. Nenazadnje sem sama zdravstveni tehnik, ki je postal profesor biologije in kemije ter magistriral iz področja didaktike biologije. Upam si trditi, da mi gre delo izobraževalca odraslih kar dobro od rok.
Nacionalni okvir za razvoj temeljnih spretnosti odraslih na Malti
Predstavnica Ministrstva za izobraževanje na Malti Christiane Fenech je predstavila genezo razvoja zelo progresivnega nacionalnega okvirja za razvoj temeljnih spretnosti na Malti, ki ga je v celoti koordiniralo ministrstvo. Pri razvoju okvirja so se oprli na študijo potreb odraslih po razvoju temeljnih spretnosti, obstoječih ukrepov in praktičnih izkušenj na tem področju v preteklih letih in na široko posvetovanje o potrebnih smereh razvoja. To je vključevalo izobraževalce odraslih, raziskovalce, načrtovalce politik in različne deležnike. Pokazalo se je, da je področje povsem nerazvito, prepuščeno je presoji in usposobljenosti posameznih izvajalcev. Pokazala se je potreba po nacionalnem kurikulumu za to področje in usposabljanju učiteljskega kadra. Za izobraževanje učiteljev temeljnih spretnosti so našli zanimivo rešitev, saj so ga želeli izvesti prav med pandemijo. Povezali so se z Evropsko zvezo za temeljne spretnosti in izvedli usposabljanje v celoti na daljavo s pomočjo modulov za izobraževanje na daljavo (MOOC), ki so nastali v okviru zveze. Gre za odprte in prosto dostopne izobraževalne vire, ki sledijo smernicam in priporočilom EK Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle. Izobraževanje učiteljev v tej obliki je bilo zelo dobro sprejeto pri učiteljih in je bilo na splošno ocenjeno kot kakovostno in učinkovito tudi strani predstavnikov malteškega ministrstva za izobraževanje.
George Koulaouzides, predani izobraževalec odraslih, predavatelj na Grški Hellenic Open University, je izrazil zadržano stališče do izobraževanja, ki poteka v celoti po spletu. Virtualne oblike izobraževanja so dragocene v času krize, kakršno je prinesla pandemija, je poudaril. Mnogokrat se je v povsem različnih okoljih izkazalo, da se učitelji (ne glede na področje) bolje učijo, mislijo, razvajajo svoje kompetence in medsebojno sodelujejo, če imajo možnost sodelovati in razpravljati v živo. Človeške interakcije se ne da nadomestiti z nobeno digitalno platformo ne glede na to, kako zmogljiva je. Odrasli in tudi izobraževalci odraslih se učijo bolje, kadar imajo možnost kritično ovrednotiti svoje izkušnje. Kritično ovrednotenje je proces, ki zahteva telo in duha. Spomnil je tudi na to, da je Malta slovi po renomiranih mislecih v IO: Petru Mayu, Mari Brown, Karmen Borq. Njihove humanistične ideje so (bile) navdihujoče tudi v času izolacije in spremenjenega načina izobraževanja v času pandemije. Če želimo povezati izobraževalce med seboj in jih povezati v profesionalno skupnost, moramo omogočiti tesno sodelovanje in žive interakcije, je ob koncu strnil svoje misli.
Četrti PLA dogodek na temo prožnih oblik IO bo septembra pod vodstvom Norveške zaključil ciklus tovrstnih izmenjav med nacionalnimi koordinatorji EPUO v obdobju 2020–2021. Ker gre za dragoceno uspešno izmenjavo praks in pogledov med državami članicami, bomo z dogodki PLA najverjetneje nadaljevali tudi v obdobju 2022–2023.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
