Srečanje nacionalnih koordinatorjev EPUO – po treh letih končno spet v živo
NK EPUO se že (pre)dolgo nismo srečali osebno. Na to so najprej vplivale zdravstvene omejitve, potem zamenjave v vodstvu enote pri Evropski komisiji, ki skrbi za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih (EPUO, 2011; novi EPUO s popravkom, 2021). Led smo prebili pred kratkim, 14. in 15. marca, ko nas je pot zanesla v Leuven v Belgijo. V organizacijo dvodnevnega sestanka je največ energije vložila flamska NK, Karine Nicolay, pri snovanju dogodka pa sva ji pomagali irska koordinatorka Ecem Akarca in avtorica članka. Naša skrb je bil namreč program drugega dne, ko smo izpeljali PLA – priložnost za vzajemno učenje o učečih se skupnostih in inovativnih učnih okoljih. A pojdimo po vrsti.
Vse je v znamenju spretnosti (skills)!
Naša srečanja se tradicionalno začenjajo s poročanjem o novostih na ravni evropske politike in tako je bilo tudi tokrat. Pregled aktualnih pomembnih dokumentov (The Green Deal Industrial Programme (2023), European Skills Agenda (2020), Council Recommendation for Vocational Education and Training (2020), Pact for Skills (2020), European Education Area (2020), Digital Education Action Plan 2021–2027 (2020), Individual Learning Accounts and Micro-Credentials Framework (2021) idr.) in ukrepov, med katerimi prednjači nastajajoči sklep o Evropskem letu spretnosti (več o slednjem v drugem članku), nam je dal vedeti, da je v absolutnem ospredju prizadevanje za delovno silo s pravimi spretnostmi – tistimi, ki jih potrebuje trg dela.
Radi bi verjeli, da so nosilci politik tako v EK kot tudi v državah članicah dovolj ozaveščeni o tem, da je poleg ozkih delovnih spretnosti treba zagotavljati tudi širše vidike. Stalno je treba odraslim omogočati pridobivanje in nadgrajevanje temeljnih zmožnosti pa še marsikaterih znanj, spretnosti in kompetenc – po formalnih, neformalnih in priložnostnih poteh. Le tako bo za posameznika, družbo in gospodarstvo poskrbljeno celostno. Še posebno pri ranljivih ciljnih skupinah je širok, humanistični pristop ključnega pomena.
Mreža NK EPUO in naših vodij pri EK in EACEA je sicer na strani prepričanih, za to se že več kot deset let z uresničevanjem EPUO vsak po svojih močeh tudi trudimo. Nekoliko ožji pogledi pa očitno prevladujejo pri drugih enotah Direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost pri EK. Ni pa dvoma, izobraževanje in usposabljanje odraslih je visoko na agendi, kot se v teh krogih radi izražajo.
Trenutna faza uresničevanja EPUO dobro teče, nova je v pripravi
Nacionalni koordinatorji smo poročali o svojih dejavnostih, ki so od države do države drugačne. Tudi tu je zaznati nihanje med izrazito usmerjenostjo v poklicno izobraževanje in usposabljanje odraslih ter prizadevanji, ki pozornost naklanjajo (tudi) drugim spretnostim za življenje. Med takimi je tudi naš nabor dejavnosti EPUO, saj že drugo leto zapored načrtujemo in izpeljujemo forume o spretnostih za življenje, nato pa te vsebine razširjeno predstavljamo na portalu Kam po znanje, podstran Spretnosti za življenje. Pri tem ugotavljamo, da četudi vsi veliko govorimo o zelenem in digitalnem prehodu, ponudba učnih priložnosti za ti dve področji in še katera od preučevanih bistveno zaostaja (oziroma na portalu še ni predstavljena).
Razpis za uresničevanje EPUO v obdobju 2024–2025 je v pripravi in bo objavljen 13. aprila. Do sredine junija bo mogoče snovati in prijaviti dejavnosti, še naprej namenjene podpori nacionalnim prizadevanjem v IO, s poudarkom na spretnostih za življenje, pripravi novih orodij, programov, pristopov ipd. V prvi četrtini novega obdobja so v projektu za obdobje 2024-2025 dobrodošle tudi nacionalne dejavnosti, vključene v ELS.
O učečih se skupnostih in inovativnih učnih okoljih
Projekt EPUO zaobjema dejavnosti in dosežke, ki so večinoma izhajali iz obstoječih pristopov, te pa smo bodisi prilagodili bodisi razvili nove. Primer slednjega je PU – dan učečih se skupnosti, ki predstavlja nadgradnjo uveljavljenega načina ozaveščanja s TVU. Leta 2013 je bila PU izpeljana prvič, lani pa je doživela svojo deseto zaporedno izvedbo – na povprečno 15 prizoriščih po Sloveniji. Vzporedno z začetki uveljavljanja koncepta PU smo se posvetili raziskovanju fenomena učečih se skupnosti in njihovi definiciji. Ena od ugotovitev je bila, da so učeče se skupnosti dinamične strukture, ki se lahko med seboj bistveno razlikujejo in tudi spreminjajo. Več o tem tukaj.
Skoraj desetletje pozneje smo se odločili, da se v istem projektu ponovno ukvarjamo s temo učečih se skupnosti, tokrat na konkretnem primeru lokalne skupnosti Ajdovščina in okoliških krajev. S pričevanji izbranih govorcev smo želeli pokazati, da je prav učenje proces, ki skupnost hrani in krepi za življenje in delo. LU Ajdovščina zavzema vlogo gonilne sile te učeče se skupnosti.
Videozgodba z naslovom Ljudska univerza Ajdovščina – gonilna sila učeče se skupnosti je bila drugega dne našega srečanja med evropskimi kolegi odlično sprejeta. Pokazala je, da v Ajdovščini uresničujejo razvoj, ki je zasnovan na posameznikih, gospodarstvu in skupnosti ter v sodelovanju z njimi. Tako je zapisano v Razvojnem načrtu Ljudske univerze Ajdovščina do leta 2025. In tako situacijo razume tudi Občina Ajdovščina, ki skupaj z ljudsko univerzo odgovarja na izzive okrog 20.000 prebivalcev ter tamkajšnjega živahnega gospodarstva. Gradivo je posnel in spretno uredil v zaokroženo celoto Darijan Novak z ACS.
Pred našim delom programa je imel prispevek dr. Pieter Sprangers, priznani izobraževalni dizajner in vizionar. Poimenoval ga je Hvalnica omamnemu učenju za vse / Ode to Stunning Learning for All. V njem je poudaril pomen učnega okolja, ki mu je mar za udeležence. Skliceval se je na indijskega računalniškega in izobraževalnega guruja, Sugato Mitro, ki je vpeljal t. i. oblak starih mam oz. granny cloud.
Upamo si trditi, da jim je v LU Ajdovščina mar, da spodbujajo in podpirajo udeležence, prisluhnejo njihovim potrebam ter spoštljivo priznavajo njihove dosežke. Po njihovi zaslugi podporni oblak starih mam obstaja in deluje.
O naštetem podrobneje pišemo v spletnih dnevnikih portala EPALE (slovenska in angleška različica).
Naj na tem mestu omenimo le še, da so tudi Irci in Flamci navdušili s svojima prispevkoma – prvi s programom Learners as Leaders, v katerem učeče se usposabljajo za zagovorništvo v IO, drugi pa s tremi učnimi ekosistemi (več v spletnem dnevniku EPALE).
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
