V Zgodovinskem arhivu v Ljubljani in po spletu je bilo 10. novembra zanimivo srečanje strokovnjakov, ki delamo v muzejih, arhivih in knjižnicah. Umetna inteligenca v kulturi je izjemno aktualna zadeva, saj lahko v veliki meri prihrani čas. Ji lahko zaupamo, da bo svoje delo tudi kakovostno opravila?

Gene Tan je navdušeno predstavil projekt Riding the beast. V singapurski nacionalni knjižnici, kjer deluje, k ozaveščanju o pomenu branja in knjižnic pristopajo po družbenih omrežjih. Uporabnikom omogočijo personalizirana potovanja po arhivih javnih knjižnic. Dejavno jih vključijo v pripovedovanje zgodb, tako da iz klasičnih pravljic nastanejo pripovedi drugega žanra z drugačnim koncem ipd. Nove tehnologije uporabljajo tudi za krepitev nacionalne zavesti. Besedo so dali velikanom svoje zgodovine. Letos namreč mineva 60 let od samostojnosti te azijske države.

Glavni knjižničar in direktor za inovacije v veliki singapurski ustanovi nam je zaupal, da njihovi financerji prihajajo tudi iz zasebnega sektorja, predvsem gre za tehnološka podjetja. Za najpomembnejši dejavnik njihove uspešne promocije pa šteje ljudi: ustvarjalen tim dela čudeže!

Prispevek dr. Ines Vodopivec o projektu AI4LAM se je zdel nekoliko futurističen. Omenjala je namreč nov poklic: knjižničar AI. Sliši se zanimivo, pa je realno? Povedala je tudi, da imamo v Sloveniji izjemno napredne sisteme.

Toda.

A fool with a tool is still a fool.

Simon Grice

Ne zavedamo pa se, kako močno so nove tehnologije že vpete v naše življenje.

Ankete kažejo podobno sliko

V drugem delu dogodka smo prisluhnili predstavnicam in predstavniku NUK, muzeja, arhiva in ZBDS. V vseh treh podobnih panogah so bile pripravljene ankete, ki odslikavajo stanje poznavanja, uporabe in zaupanja v UI. Izkazalo se je, da smo zaposleni v arhivih, knjižnicah in muzejih nezaupljivi do novih tehnologij, da se zavedamo njihovega pomena in smo se pripravljeni učiti. To je tisto, kar šteje, mar ne? Veselim se prispevka, ki bo nastal na podlagi teh raziskav.

Organizatorji so nas povabili tudi k pripravi plakata. Odzval se je Igor Filipič iz Nadškofijskega arhiva v Mariboru. Hieronumus Mariborski je pogovorni asistent v arhivu. Izkazalo se je, da je prijazen mož, ki pove, kar ve. Ko česa ne ve, nas usmeri na pravi naslov. Krasno, nobenega zavajanja. Avtor je za plakat dobil nagrado – naročnino na aplikacijo, ki omogoča skeniranje arhivskih dokumentov.

Povezovanje je ključ

Nove tehnologije so postale del našega vsakdana. Kulturne in izobraževalne ustanove se pri njihovi uporabi ne moremo ravnati le po svojih občutkih in ambicijah. Upoštevati moramo notranja in zunanja pravila. Zato nas čaka na tem področju še veliko dela. Dogodek, ki vzpostavlja sodelovanje med raznovrstnimi strokovnjaki, je pomemben korak k povezovanju. To pa nedvomno vodi k uspehu.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS