Lani avgusta je pri Založbi ZRC SAZU izšel zbornik z naslovom Naše znanstvenice. Knjigo s podnaslovom Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji lahko prebirate v tiskani in elektronski različici. Izšla je v zbirki Kulturni spomin, v kateri že od leta 2011 predstavljajo »monografije in zbornike, ki nedavno preteklost obravnavajo in osvetljujejo kot konstitutivni del sedanjih zgodb, napetosti in želja«.
Knjigo so napisale ženske o ženskah. No, le pri Aleksandri Kornhauser Frazer je izjema – besedilo je ustvaril Sašo Dolenc. Zbornik 27 profesionalnih biografij o ženskah znanstvenicah je uredila Jovana Mihajlović Trbovc.
Znanstveni prispevek žensk so v zborniku želeli osvetliti skozi zgodbe o njihovem delu in življenju. Profesionalno oziroma javno namreč nikoli ni ločeno od zasebnega oziroma intimnega. Pomembna je bila družbena dimenzija znanstvenega dela: kakšen družbeni vpliv je imelo delo predstavljenih znanstvenic, kako so navdihovale svoje sodelavce, pa tudi, kakšen pečat so pustile kot osebnosti v svojem poklicnem in širšem okolju.
Med slovenskimi znanstvenicami, ki so predstavljene v zborniku, je tudi prof. dr. Ana Krajnc – andragoginja, inovatorka, vizionarka, ki je imela ključno vlogo pri razvoju izobraževanja odraslih in andragogike v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je začela širiti idejo o izobraževanju starejših. Njeni pogledi so odločilno vplivali na spremenjen pogled na kakovost staranja v družbi.
V zgodbi, ki jo je napisala Nives Ličen, je omenjena tudi anekdota o delovanju v takrat prevladujočem moškem raziskovalnem svetu.
Tiskano izdajo knjige si lahko izposodite v Knjižnici ACS.
Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS
