Z zanimanjem smo pričakali objavo najnovejših podatkov raziskave spretnosti odraslih PIAAC 2023 iz tako imenovanega drugega cikla raziskave, ki je potekala med letoma 2022 in 2023 v 31 državah in gospodarstvih. Raziskava s preizkušeno metodologijo ocenjuje, kako dobro znajo odrasli brati in razumejo besedila, delajo s številkami in rešujejo zapletene probleme. To so temeljne spretnosti, ki so neobhodno potrebne za razvoj naprednejših.
Prejšnja raziskava je bila izvedena v treh krogih med letoma 2011 in 2017 v 39 državah, tudi v Sloveniji. Že podatek, da je odstotek odraslih, ki uporabljajo internet, s 76 % leta 2012 povzpel na 93 % leta 2023, pove, kako zelo se je svet spremenil v zadnjem desetletju. Najnovejše poročilo z naslovom Ali imajo odrasli spretnosti, ki jih potrebujejo za uspeh v spreminjajočem se svetu? je OECD objavil takoj po novinarski konferenci 10. decembra v Londonu in je prosto dostopno javnosti. V okviru drugega cikla raziskave spretnosti odraslih PIAAC je bilo v vseh državah anketiranih približno 160.000 odraslih, starih od 16 do 65 let. Predstavljajo 673 milijonov ljudi. Slovenija se bo predvidoma vključila v drugi krog raziskave med letoma 2025 in 2027.
Prve ugotovitve te največje raziskave spretnosti odrasle populacije na svetu so pokazale mešano splošno sliko spretnosti odraslih. Prebivalci Finske, Japonske, Nizozemske, Norveške in Švedske so odlični na vseh merjenih področjih. Precejšnji delež anketiranih je namreč pokazal visoko razvite spretnosti. Vendar pa v povprečju v državah OECD 18 % odraslih nima niti najosnovnejše ravni spretnosti na nobenem od merjenih področij. Na drugi strani je 11 držav doseglo rezultate pod povprečjem OECD tako pri besedilnih in matematičnih kot tudi pri spretnostih reševanja problemov. To so Čile, Hrvaška, Francija, Madžarska, Izrael, Italija, Koreja, Litva, Poljska, Portugalska in Španija.
Med državami, ki so sodelovale v prvem ciklu raziskave, so največji upad pri spretnostih odraslih zabeležili v Litvi, Koreji, Novi Zelandiji in na Poljskem (v vseh je padec znašal vsaj 20 odstotnih točk).
V polovici držav in gospodarstev, vključenih v raziskavo, se je povečal delež odraslih, ki so dosegli najnižje ravni spretnosti (raven 1 in manj), kar pomeni, da razumejo le preprosta besedila. V času, ko svet postaja vse bolj zapleten, veliko preveč odraslih nima temeljnih spretnosti bralnega razumevanja. To vprašanje ni pomembno le za dejavno udeležbo na trgu dela, temveč tudi za ohranjanje demokracije in informirano politično udejstvovanje, zlasti glede na porast dezinformacij, lažnih novic in izmišljenih vsebin umetne inteligence.
Zelo šibke besedilne, bralne in matematične spretnosti izmerjene zlasti med najmanj izobraženimi
V zadnjem desetletju se je raven spretnosti izboljšala le na Danskem in Finskem, v vseh drugih sodelujočih državah in gospodarstvih pa je ostala nespremenjena ali se je zmanjšala. Rezultati pri matematičnih spretnostih so bolj stabilni, saj je osem držav izboljšalo svoje rezultate, na čelu s Finsko in Singapurjem. V večini držav se je raven spretnosti znižala v različnih starostnih skupinah. Padec ravni spretnosti pri besedilnih in matematičnih spretnostih je še posebej očiten med najmanj izobraženimi sloji prebivalstva. Zaradi tega se je v večini sodelujočih držav in gospodarstev povečala vrzel v spretnostih med visoko in nizko izobraženimi odraslimi.
Višja izobrazba ne pomeni vedno boljšega znanja in spretnosti
Dosežena stopnja izobrazbe ima tako kot v preteklosti ključno vlogo pri razvoju spretnosti. Odrasli s terciarno izobrazbo v povprečju dosegajo višje rezultate kot tisti, ki so izobraževanje opustili prej. Finski srednješolci na primer dosledno presegajo visokošolsko izobražene odrasle v več državah, na primer v Čilu, Izraelu in Litvi. Te razlike lahko odražajo sistemske razlike v kakovosti izobraževalnih sistemov ter razlike v zagotavljanju in organizaciji izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
Zaradi neusklajenosti znanj in spretnosti je potrebna večja usklajenost med izobraževanjem in trgom dela
Približno tretjina delavcev v državah OECD nima ustreznih kvalifikacij za delovna mesta, ki jih zasedajo. Zaradi tega nastaja velika gospodarska, družbena in osebna škoda. Odrasli, ki delajo na delovnih mestih, ki ne zahtevajo njihove ravni izobrazbe, prejemajo v povprečju 12 % nižje plače v primerjavi z delavci, katerih izobrazba se dobro ujema z zahtevami delovnih mest. Zaposleni, ki na delovnih mestih ne izkoriščajo svojih kvalifikacij ali potencialov, pogosto menijo, da je njihov potencial zapravljen.
Odrasli z visoko izobraženimi starši imajo tudi do 50 odstotnih točk višje dosežke pri besedilnih spretnostih
Izobraževanje lahko zmanjša neenakosti v družbi, vendar jih lahko tudi ohranja, saj se razlike v doseženi izobrazbi po navadi prenašajo med generacijami. V Izraelu, Švici in na Madžarskem so ti učinki še posebno izraziti in po upoštevanju socialno demografskih značilnosti anketirancev predstavljajo najmanj 34 točk razlike med odraslimi z nizko in visoko izobraženimi starši. Razlike v znanju odraslih iz različnih socialno-ekonomskih okolij so najmanjše v Španiji, kjer izobrazba staršev predstavlja le sedem točk razlike med odraslimi z nizko oziroma visoko izobraženimi starši.
S širitvijo tehnologij, kot je umetna inteligenca, se mnogi sprašujejo, ali bodo človeška znanja in spretnosti ohranili svojo vrednost ali pa bodo postopoma postale odvečna. V mednarodnem poročilu je poudarjeno, da je v današnjih hitrih in informacijsko bogatih družbah imeti prava znanja in spretnosti pomembnejše kot kdaj koli prej. Spretnosti nam pomagajo krmariti zapletene življenjske situacije, razlagati obsežne gruče podatkov in informacij ter sprejemati pametne odločitve. Resnica je gotovo še prikrita in enoznačnih odgovorov še nimamo. Umetna inteligenca bo verjetno dopolnila človeško, ne bo pa je nadomestila. Vsekakor bo vplivala na naravo dela in spretnosti, ki so potrebne.
Raziskava spretnosti odraslih je rezultat programa OECD za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC). Zagotavlja celovit pregled besedilnih in matematičnih spretnosti ter spretnosti reševanja problemov pri populaciji odraslih. Te spretnosti so temeljne za osebni, gospodarski in družbeni razvoj. Tovrstni vpogledi lahko vladam omogočijo načrtovanje politik, ki zagotavljajo, da imajo odrasli ustrezna znanja in spretnosti za trg dela in življenje v družbi.
Skupna izjava EAEA in EBSN ob objavi rezultatov raziskave spretnosti odraslih PIAAC 2023
Nižje besedilne in matematične spretnosti so zlasti očitne med najmanj izobraženimi sloji prebivalstva, v večini sodelujočih držav se je povečala vrzel v znanju med visoko in nizko izobraženimi odraslimi. Obe organizaciji pozivata k učinkovitejšemu upravljanju, večjim naložbam in inovativnim pristopom v izobraževanju odraslih, da bi se soočili s temi izzivi ter spodbujali enakost, socialno vključenost in konkurenčnost. Več …
Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS
