Ob mednarodnem dnevu pismenosti, 8. septembra, se je uradno začel 3. NMSB. Trajal bo vse do 11. oktobra. Osrednji dogodek je bil Nacionalni medresorski posvet v Cankarjevem domu v Ljubljani, na katerem je stroka z odločevalci iskala odgovor na vprašanje, ali je branje vrednota. Organizatorji posveta so s tem dogodkom želeli prispevati k povezovanju vseh pomembnejših ustanov in posameznikov, ki delujejo na področju branja, bralne pismenosti, razvoja bralne kulture, aktivne vloge mladih, medpredmetnega povezovanja, družinske pismenosti, hkrati pa spodbuditi zavedanje o pomenu branja na različnih področjih družbenega življenja.
Na uvodnem delu posveta so o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture spregovorili mag. Savina Zwitter, predsednica Bralnega društva Slovenije, Marko Kravos, predsednik Društva Bralna značka Slovenije, Renata Zamida, direktorica JAK, dr. Vinko Logaj, direktor ZRSŠ, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na MK, in Damir Orehovec, državni sekretar na MIZŠ.
Dokazano je, da domača knjižnica močno spodbuja bralne navade. Bogata domača knjižnica je dobra popotnica za prihodnost, a pri nas jih je vedno manj.
Damir Orehovec, državni sekretar na MIZŠ, pa je poudaril, da je pri razvoju bralne kulture poleg družine zelo pomemben tudi izobraževalni sistem.
Plenarnemu delu so sledila predavanja o branju, bralni pismenosti, razvoju bralne kulture, družinski pismenosti, aktivni vlogi mladih, medpredmetnem povezovanju, pomenu branja za gospodarstvo ipd. ter predstavitvi projektov, dobrih praks ter podpornega okolja.
Skrbeti nas mora podatek iz mednarodne raziskave PIAAC, ki sta ga predstavili dr. Petra Javrh in mag. Estera Možina iz ACS , da ima vsak četrti odrasli Slovenec težave z razumevanjem preprostega besedila. V svetu je funkcionalno nepismenih več kot 770 milijonov ljudi. Bralna pismenost je temelj vseh drugih pismenosti, tudi finančne, matematične, naravoslovne, digitalne … in izboljšuje kakovost življenja. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti do leta 2030 je bila v Sloveniji sprejeta lani. Njena vizija je doseči takšno raven bralne pismenosti, ki bo prebivalcem Slovenije omogočala optimalen razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo.
Letošnja nacionalna kampanja branja za vse generacije je prvič povezana tudi s promocijo vseživljenjskega učenja. NMSB smo povezali s skupno akcijo TVU 2020. Poimenovali smo jo Beremo skupaj – za znanje in zabavo! Tako želimo spodbuditi učeče se vseh generacij k skupnemu branju, branju za znanje, branju za zabavo, ter z najrazličnejšimi dejavnostmi dvigniti zavedanje ljudi o pomenu in pomembnosti branja vseh generacij. Številni dogodki s področja bralne kulture in bralne pismenosti v Sloveniji, povezani s to akcijo v TVU, so predstavljeni tudi v Dogodkovniku 2020 ali t. i. bralnem zemljevidu, ki je širši javnosti dostopen na spletni strani NMSB.
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
