V četrtek, 9. aprila, je na portalu Moje znanje s promocijsko podporo ACS potekal spletni seminar z naslovom Psihologija ljudi v izolaciji. Vodil ga je psiholog dr. Matej Tušak.
Kako ravnati v neznanem položaju, za katerega ne vemo, koliko časa bo trajal? Kateri stresni dejavniki vplivajo na nas in kako jih lahko premagujemo? Kako odraslim in otrokom dopovedati, da je smiselno, prav in dobro, da smo se osamili? Kako (se) motivirati za delo od doma? Kaj je z odgovornostjo? To je le nekaj vprašanj, o katerih je razmišljal dr. Tušak.
Osamitev je predavatelj izenačil z bivanjem v totalni ustanovi, za katero je značilno avtokratično vodenje. Urnike, nadzor in prilagajanje potrebujemo, da zmanjšamo stres, ki je v teh okoliščinah neizogiben.
Ljudje se razlikujemo po tem, koliko nadzora oziroma od kod ga pričakujemo. Uspešneje svoje življenjske in poklicne naloge opravljamo tisti, ki ne potrebujemo zunanje kontrole, delamo stvari, ki nas zanimajo in smo samomotivirani. Odsotnost nadzora mnoge vodi v upad motivacije.
Kaj pa je motivacija? Ena najbolj znanih definicij dr. Tušaka je zapisana v naslovu prispevka in tudi na seminarju ji je bilo namenjenega precej prostora. Ljudje potrebujemo potrditev, da ohranimo visoko samopodobo. Kadar je od zunaj ni, ker smo izolirani, si jo moramo dati sami. Posebno pomembno je to za otroke, zato je naloga staršev, da ohranjajo njihovo visoko raven motivacije, jih pohvalijo, spodbudijo – jim dajo tisto, kar sicer pričakujejo od učiteljev.
Slovenski delodajalci pogosto ocenjujejo, da delavci ne čutijo individualne odgovornosti; to je spretnost, ki jo pogrešajo pri svojih zaposlenih. Zato jih nadzirajo – pri vodenju sprejemajo odločitve, ki se zdijo neprijetne. Tudi najboljši športni trenerji so nepriljubljeni; po končani karieri pa športniki radi priznajo, da so imeli prav.
Disciplina da občutek vrednosti. Pomembno je, da se dovolj gibamo, komuniciramo. Da nismo ves dan v pižami. Držimo se urnika dejavnosti in počnimo stvari, ki nam dajejo občutek lastne vrednosti. Po poteh, ki so na voljo, se obdajmo s pozitivnimi ljudmi in delajmo načrte, kaj bomo počeli, ko bo tega konec. In – to je pomembno – omejimo spremljanje novic.
Dr. Tušak je zaključil z opomnikom, naj ne pozabimo na humor. Smeh je pol zdravja. Mirna glava in redno sproščanje vodita v optimizem. Ta pa pomaga premagati tudi hude in neznane težave.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
