Prepričanje, ki si ga oblikujemo o sebi, lahko globoko vpliva na način, kako ravnamo v svojem življenju. To lahko tudi odloči, ali bomo postali oseba, kakršna želimo biti, ter dosegli tiste stvari, ki si jih želimo in cenimo. Uspeha pa nam ne morejo prinesti samo naše sposobnosti in naravna nadarjenost, ampak je ta odvisen od tega, ali gledamo nanj s stališča toge ali prožne miselnosti. Toga miselnost ustvarja potrebo, da se ljudem in okolici vedno znova dokazujemo. Svoje lastnosti imamo vklesane v nekakšen oklep, ki nas obdaja, da bi se počutili varne, močne in vredne. Mogoče nas v začetku res ščiti, hkrati pa nas omejuje pri osebni rasti, povzroča samozanikanje in oddaljuje od zadovoljujočih medsebojnih odnosov.
Prožna miselnost pa ustvari potrebo po nenehnem izboljševanju samega sebe. Takrat se obdamo z najsposobnejšimi ljudmi ter odkrito gledamo na svoje pomanjkljivosti in napake. Seveda pride tudi do spodrsljajev. Ko se to zgodi, pa se samo vprašamo, kaj se lahko iz tega naučimo in kaj lahko naredimo prihodnjič, ko bomo zopet v tej situaciji. To je proces učenja in osebnostne rasti in ne bitka med slabim in dobrim jazom. To je nov pogled na stvari, ki zahteva veliko časa, truda in podpore. Iz svojih izkušenj lahko povem, da imam zaradi prožne miselnosti drugačno ter bogatejše življenje in da sem postala bolj živa, pogumna in odprta oseba.
Možgani so skrivnostni. Raziskave so pokazale, da so podobni mišici – spreminjajo se in ob učenju postajajo močnejši. Mozarta je do slave pripeljala njegova glasbena sposobnost ali dejstvo, da je delal, dokler ni imel deformiranih dlani. Darwin je razvijal prirodoslovno sposobnost, saj je že od malih nog brez prestanka zbiral primerke živali in rastlin. Michael Jordan, športni genij, je prepričan, da uspeh izvira iz razuma. Trden razum in srce sta veliko močnejša od nekih telesnih prednosti, ki jih morda imaš.
Marva Collins je vzela otroke iz revnih četrti Chicaga, ki niso bili uspešni v javnih šolah, in je ravnala z njimi kot z geniji. Mnogi od njih so bili označeni kot otroci s posebnimi potrebami. Niso imeli iskrice v očeh, nobenega upanja na obrazu. Collinsova je te otroke drugega razreda javne šole učila na najnižji stopnji branja. Do junija so dosegli stopnjo petega razreda in so brali dela Aristotela, Ezopora, Tolstoja, Shakespeara itd.
Prožna miselnost ljudem omogoča – tudi tistim, ki so tarča negativnih oznak, da v polnosti uporabljajo in razvijajo svoj razum.
Vsak od nas ima drugačno učno krivuljo. Nekdo potrebuje malo več časa, da predela in razume neko gradivo, ampak če vztraja, mu na koncu tudi uspe. Verjamem, da je vsak, ne glede na starost in okoliščine, sposoben samopreobrazbe.
Darja Smrkolj (d.smrkolj1966@gmail.com)
