Mladi s kriminalno preteklostjo na splošno spadajo med diskriminirane skupine prebivalstva, težje se vključujejo na trg dela in so socialno med najbolj ranljivimi skupinami. S projektom Vključujoč pristop k socialni rehabilitaciji in izobraževanju zapornikov, ki je del programa ReEdu, smo partnerji projekta želeli olajšati njihovo vključevanje v družbo po prestani kazni.
4. decembra smo v Rimskih Termah projekt zaključili. Pri izvedbi smo sodelovali z Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v Prevzgojnem domu Radeče. Vključenih je bilo pet mladostnikov, starih od 14 do 23 let.
S partnerji (Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Mednarodno združenje za kazensko in forenzično psihologijo iz Belgije, Univerza iz Malte, Ministrstvo za pravosodje in ustavo iz Bremna v Nemčiji ter zapor Baia Mare iz Romunije) smo projekt razvijali tri leta.
Prvi korak je bila priprava teoretičnih izhodišč vključujočega pristopa k rehabilitaciji in izobraževanju obsojencev (vodilna pri pripravi je bila Univerza na Malti).
V nadaljevanju smo razvili smernice za izvajanje novega pristopa, kjer sta bila vodilna partnerja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Mednarodno združenje za kazensko in forenzično psihologijo. Pristop je zasnovan projektno in temelji na izkustvenem in sodelovalnem učenju, na načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Vsebine so povezane z življenjem in izkušnjami mladih, teme so družina, različne kulture, medosebno sporazumevanje, osebna rast, delo, zaslužek in ravnaje z denarjem, zdravje, zastavljanje in doseganje ciljev.
V vseh štirih državah smo nato oblikovali in izvedli pilotne programe. Dejavnosti so temeljile na skupinski obliki dela in sodelovalnega učenja, pri tem pa so izvajalci upoštevali individualni interes mladostnikov ob hkratnem sledenju zastavljenim ciljem programa. Različnim programom so bili skupni kreativnost, vključevanje in sodelovanje. Izvedli so jih v vsaki izmed štirih držav in sledijo istemu cilju projekta – vključujočemu pristopu, temelječemu na načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Na eni strani so pri mladih zapornikih s pomočjo strokovnjakov razvijali socialne veščine, spodbujali aktivno državljanstvo, krepili vrednote in se trudili za dviganje njihove samozavesti, na drugi strani pa so v aktivnosti vključevali za posameznega zapornika pomembne odrasle, strokovne delavce zapora in nekatere vzornike.
Pripravili smo tudi priporočila za vpeljavo modela v različne zaporske sisteme po Evropi, pri čemer smo sodelovali vsi partnerji, vodilni pa je bilo Ministrstvo za pravosodje in ustavo iz Bremna. V razširjanju rezultatov projekta se je aktivno vključila tudi mednarodna mreža strokovnjakov s področja kazenskega pravosodja z Nizozemske (International Corrections and Prison Association).
Sabina Tori Selan (sabina.tori.selan@cik-trebnje.si), CIK Trebnje
