Pred nekaj dnevi mi je poslal prošnjo za prijateljstvo na FB moj nekdanji dijak. Razveselila sem se je, potrdila in začela sva klepetati. Na moje vprašanje, kako mu gre, sem dobila odgovor: »Zamenjal sem državo, odjadral sem na sever. Še kar kolesarim ter hitim novim dogodivščinam naproti. Tukaj je klima drugačna, tako da se privajamo in učimo švedščine.« Presenetilo me je in ni. Kot kuharju mu zadnje mesece ni bilo lahko, poleg tega njegovi družini migracije niso tuje. Njegovi starši ali stari starši so se na Jesenice priselili iz okolja, kjer je Selmedin običajno ime.
Čemu tak uvod? V teh dneh sem prenašala s seboj knjigo Jerneja Mlekuža ABCČĆ migracij, ki je letos izšla pri Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Med svojimi vrsticami skriva najrazličnejše izkušnje posameznikov. V prvem poglavju z alegorično zgodbo o beznici prikaže mesto selitev v sodobnem svetu. V lokalu sedijo Kapitalizem, Globalizacija, Demokracija, Monoteizem in podobni sodobni družbeni pojavi, Migracija pa jim streže.
V podobnem duhu, slikovito in opremljeno s citati, odlomki, karikaturami, fotografijami grafitov, provokacij ipd., tečejo zgodbe v knjigi. Poglavja so razvrščena po abecedi, lahko pa bi bila po katerem koli vrstnem redu. Migracije so opisane s številnih zornih kotov, upoštevajoč intimne, družbene, ekonomske, politične, verske in druge razloge. Avtor se sklicuje na pretekle in sodobne resnične zgodbe, pa tudi literarne pripovedi, časopisne članke, pesmi, pisma ipd. Raziskuje tudi vprašanje jezika in kulture ter razgrinja tisto, kar smo spoznali na januarskem Forumu EPUO o migracijah in izzivih medkulturnosti.
See, moja teta was surprised nas spoznat, da kar ni mogla verjeti that we were from America.
Čeprav se zdijo migracije mnogim nepotreben družbeni pojav, predstavljajo naraven tok življenja človeštva. Spreminjajo se le smeri, v katerih tečejo. Ne selijo se le vojni in politični begunci, za stalno ali začasno spremembo stalnega bivališča se odločajo tudi bogati, izobraženi, ambiciozni ljudje. Ne pridejo vsi v drugo državo zato, da bi jo izkoriščali, ampak tudi zato, da bi obogatili sebe in družbo, v kateri so se odločili živeti.
Moj nekdanji dijak se je poslovil kar s švedskimi besedami: »Tack så mycket min lärare.« Prevajalnik mi je ‘povedal’, da pomeni tole: »Najlepša hvala, moj učitelj.« Se že uči. Tako kot vsi, ki pridejo v novo okolje. Čeprav Švedska ne bo nikoli njegova prava domovina, bo storil vse, da se bo čim bolje vključil. Bolj ali manj to počne večina ljudi, ki jih taki ali drugačni razlogi vodijo iz države, kjer so se rodili.
ABCČĆ migracij je opomnik, napisan tekoče, mestoma humorno, nekoliko ironično. Odličen je. Strpnost je vrlina, ki jo je treba negovati, in ta knjiga je prava maža za to. Jo želite prebrati? Pišite nam na knjiznica@acs.si in dogovorili se bomo za izposojo.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks