Švicarska šola, Anna Hladnik Aeschbacher s. p., tudi letos sodeluje v TVU. Krovna tema letošnjega festivala učenja je Evropsko leto spretnosti. Kam spada Švica? V Evropo? Ni članica, toda leži v njenem geografskem osrčju.
Letošnje prireditve se imenujejo Vse o Švici, Spretnost pripovedovanja v narečjih; Informacije o Švici, ki še niso znane. Predstavljamo kulturo, dialekt posameznih kantonov, delovanje trga dela.
V okviru andragoškega spopolnjevanja sem leta 2013 pripravila seminarsko nalogo Izvedbeni načrt na temo Učenje nemščine in švicarskega dialekta v povezavi z medkulturno komunikologijo. Takrat je prevladal dvom o tem, da bi bil načrt lahko uspešen. Danes lahko trdim, da se je uspešno uveljavil na trgu poučevanja tujih jezikov. Še nikoli ni bilo toliko zanimanja za učenje nemških švicarskih dialektov kot v današnjem času.
Pojem glokaliteta (globalizacija in lokalizacija = glokaliteta) v jezikovnem pouku ni več tuj.
Moje lastne izkušnje
Pred 30 leti sem prišla iz dokaj kapitalistične Švice v takratno Jugoslavijo, Slovenijo. Dokler nisem govorila tekoče slovensko, se v bistvu nisem počutila najbolje. Bilo je, kot da bi bila zaprta v nekem prostoru. Obvladovanje jezika, ki se ga govori tam, kjer živimo, je izjemno pomembno na poti k uspešni integraciji. Ravno tako pomembno pa je, da svoj materni jezik uporabljamo še naprej.
Danes vemo, da je integracija uspela, če nam je na različnih življenjskih področjih uspelo potegniti in združiti vse najboljše iz različnih kultur.
V svoji mali jezikovni šoli zato izvajam delavnice Večjezičnost v Švici, kaj to pomeni? Ukvarjamo se z različnimi jeziki, dialekti. Vsaka govorica ima melodijo, ki nas navdušuje, privlači ali celo odbija. Moja ideja je bila najmlajšim približevati te melodije. Prepričana sem, da bi otrok sam od sebe začel raziskovati ozadje oz. drug kulturni prostor, ki je v ozadju jezika, če ga ta navdušuje. Praksa je pokazala, da je res tako. Od te izobraževalne oblike so imeli največ koristi osnovnošolci pred odločitvijo, za kateri jezik naj se odločijo v srednji šoli.
Tako sem približevala globalni svet našemu lokalnemu. Hkrati sem se spraševala, kako bi, obratno, približali globalnemu svetu vsaj košček svoje lokalne identitete. To naša narečja vsekakor so. Iz lastnih izkušenj namreč vem, da Švicarji drugače čutijo, kadar govorijo ali pojejo v svojem nemškem dialektu ali knjižni nemščini. Zato od leta 2010 v živo ali online izvajam izobraževalni program, ki približuje učenje nemških švicarskih dialektov vsem zainteresiranim.
Zaznati je namreč, da obstaja tendenca vračanja k lokalnim jezikom, narečjem. Udeleženci se po usposabljanju bolj zavedajo svojega kulturnega ozadja in njegovega vpliva na naše obnašanje. Bolj so kompetentni za življenje v evropski oz. svetovni skupnosti, v zasebnem in poklicnem življenju.
Anna Hladnik Aeschbacher (anna.hladnik@gmail.com), Švicarska šola
