Ste se ozaveščali, učili, družili, plesali, smejali … skupaj z nami?
Če da, potem se gotovo z velikim zadovoljstvom ozirate na naše tradicionalno stanovsko srečanje, tokrat izpeljano 25. in 26. oktobra v sončnem Portorožu. Dvodnevno dogajanje je potrdilo uvodno napoved, da si ga bomo zapomnili po več stvareh, drugačnih od tradicije. Najprej po dejstvu, da smo se po treh letih in dveh virtualnih posvetih, ki jima je botroval covid-19, sestali v živo ter glasno ali zgolj pri sebi častili osebni stik. Organizatorji smo namenoma zrahljali program, da je bilo (ob bok dragocenim strokovnim vsebinam) več časa za neformalne izmenjave in druženje.
Z velikim ponosom smo zagotovili promocijsko steno ACS, ki je sicer namenjena obeležitvi naše 30-letnice, hkrati pa opozarja, da prav toliko desetletij z večino vas in vaših ustanov utiramo pot razvoju izobraževanja odraslih. Veseli in hvaležni smo, da ste jo vzeli tudi za svojo.
Topli pozdravi in prešerni nasmehi na obrazih udeležencev letnega posveta so potrjevali, da smo si srečanja v živo po daljšem obdobju vsi želeli. Pozitivni odzivi so bili tudi na aktualnost teme tokratnega posveta. Odlični strokovnjaki so nas opomnili, kako pomembno je skrbeti za zdravje, prodornost in prožnost nas samih in tudi ljudi, s katerimi sodelujemo. Zato poskrbimo, da ostane prešeren nasmeh na naših obrazih, saj je, kot pravijo, smeh pol zdravja. Z zadovoljstvom pa prideta tudi prodornost in prožnost.
V iskanju psihofizičnega zdravja, prodornosti in prožnosti
Nadvse nas je navdušila osrednja tema (predvsem prvega dne), poosebljena s sloganom Zdravi. Prodorni. Prožni. Organizatorji smo že v času snovanja dogodka, še bolj pa ob dogovarjanju z nastopajočimi, čutili, da nastaja nekaj pomembnega, kar nas zadeva po osebni in strokovni plati – celostno. Sama izvedba pa je pri vseh nas vzbujala vneto kimanje, nasmehe, pritrditve, zamisli, sklepe o spremembi načina življenja, ponos ob predstavitvi primera iz svoje prakse, občudovanje in namero po zgledovanju …
Razpoloženje je bilo odlično in z veseljem se spominjamo mimohodov udeležencev v odmorih, ko ste potrdili naša prizadevanja. No, morda se kdo ne strinja. Sicer pa, izrazite svoje mnenje v anketi – veseli ga bomo!
Ljudje za ljudi – prepričljivi, predani, zanosni
Zavzetima uvodnima nagovoroma ministra dr. Igorja Papiča ter direktorice ACS dr. Nataše Potočnik so sledili plenarni prispevki. Dr. Tanja Rupnik Vec je s svojim razmišljanjem o racionalnosti kot dejavniku pozitivnega duševnega zdravja (well-beinga) začrtala polje, ki so ga drugi govorci dopolnjevali vsak s svojega vidika.
Optimističen pogled na svet je temelj dobrega duševnega in telesnega zdravja. Duševno zdravje je sestavljeno iz čustvenega, psihološkega in socialnega ugodja, kot je povedala dr. Tanja Vec Rupnik. Vsega trojega je bilo na Letnem posvetu v izobilju. V vsakdanjem življenju pa se moramo zanje potruditi sami. Se splača.
Prof. dr. Gregor Jurak nas je s svojim dinamičnim nastopom navdušil nad vseživljenjskim zagotavljanjem telesnega zdravja. Prof. dr. Vesna Švab nam je zavzeto odstirala dileme o duševnem zdravju in nakazala pomen učečih se skupnosti, kjer pridobivata na pomenu samopomoč in laično zdravljenje.
Zdravje je naše in vsak si ga išče na svoj način. Povezovanje in izobraževanje v skupnosti naj poteka z vključevanjem ljudi z izkušnjami, kako si pomagati. Pri vzpostavljanju podporne mreže je treba stopiti skupaj, delati timsko, saj povezujemo specifična znanja. Ključno je horizontalno povezovanje. Močno se strinjam s pronicljivo govorko dr. Vesno Švab, da se vse začne s spoštovanjem človeka v hudi stiski.
Na trenutke neprijetno ‘zgodbo’ o možganih nam je na izjemno prijeten način približal prof. dr. Zvezdan Pirtošek – na trenutke nas je malce osupnil ali dregnil, na koncu pa opomnil, da je najpomembnejše, da (vz)ljubimo svoje življenje, svojo usodo.
Vsebine letošnjega posveta so bile zame res zanimive. Če se samo omejim na predavanje Zvezdana Pirtoška … Potrdil je moje prepričanje, da je pomembneje brati ‘debele’ knjige kot pa se nenehno odzivati na hipne dražljaje s socialnih omrežij. Ko je postavil ločnice med znaki staranja in demence, me je odrešil zaskrbljenosti. Opomnil me je, da je zelo malo stvari, ki so vredne kroničnega stresa, in kako odločilno v življenju je ljubeče sprejemanje svoje usode, karkoli si že predstavljamo kot usodo.
Posvet si bomo zapomnili tudi po zbirki odličnih primerov iz prakse IO. Prvič v zgodovini LPoIO smo povabili izvajalce IO, da širokopotezno soustvarjate posvet s svojimi primeri. To se je zgodilo v treh skupinah, ki so zadevale prizadevanja za zdrave in prodorne kolektive v IO, skrb za udeležence ter vlogo učečih se skupnosti za zdravje posameznikov in njihov razvoj.
Tako je nastajal mozaik naše psihofizične dobrobiti (dobrožitja?), ki je daleč od popolnega. Povabljeni smo, da dodajamo svoje delčke – vsak zase in kot člani različnih skupnosti.
Soočanja z izzivi v izobraževanju odraslih
Drugi dan je bil naravnan na ožje strokovne teme. Začeli smo slavnostno – s proslavitvijo 100-letnice ljudskih univerz ter 30-letnice ACS. Nato nam je prof. dr. Katarina Popović približala nova priporočila za IO na svetovni ravni, oblikovana na letošnji mednarodni konferenci CONFINTEA VII. Še več, zaupala nam je svoja pronicljiva opažanja o (ponovni) ogroženosti IO kot enakopravnega strokovnega področja na svetovni ravni in v širokem družbeno-ekonomskem smislu. In to v času, ko vse kliče po IO in vseživljenjskem učenju!
K zdravju smo se posredno vrnili že z odlično premišljenim prispevkom dr. Tanje Možina o standardih kakovosti za izobraževanje na daljavo, kombinirano in hibridno izobraževanje. Delovanje v virtualnem svetu nam je namreč vsilil covid, zdaj pa je treba iti naprej, vzeti, kar je nastalo dobrega, ter slednje spraviti v red, povezati ter zagotoviti kakovost.
O zdravju svojih kolektivov so se pogovarjali tudi najvišji predstavniki javnih zavodov – eni z več, drugi z manj dosežki, vsi pa s končno namero, da temu v prihodnje posvetijo več pozornosti in virov.
Mag. Jasna Vukovič nas je oba dni za kratek hip razgibala in spomnila, kako zelo radi plešemo. Zakaj ne bi vsak dan? Standup komik Aleš Novak pa nas je ob koncu nasmejal in nam dal odlično popotnico za varen povratek domov. Tudi po tem dvojem nam bo letošnji posvet ostal v svetlem spominu!
Letošnji posvet mi ostaja v spominu kot drugačen in svež, ne glede na to, da so od zadnjega srečanja v živo minila že tri leta. Odlična organizacija, moderiranje, prenovljena grafična podoba ilustratorja Mitje Bokuna ter tudi vsebinsko razgiban program z gibanjem in plesom med odmori so prinesli svežino in igrivost, ki nam ob resnih temah marsikdaj umanjkata. Tehnični izziv za podporo tako velikega dogodka je bil spet izjemen, a zadovoljstvo po opravljenem delu je še toliko večje. Spet smo se veliko naučili, tako z vidika predstavljenih vsebin kot organizacije dogodka. Vidimo se ob letu osorej, do takrat pa: naredimo nekaj zase in za svoje zdravje: gibajmo se!
Če žal niste bili z nami …
Zagotovo vas opisano dogajanje zanima, zato se lotite gradiv, ki smo jih objavili na spletni strani.
Omogočamo vam, da si pogledate posnetka celotnega dogajanja obeh dni ali posameznih predavanj ter se poglobite v PowerPoint predstavitve. Prav vsi prispevki, pa tudi vezivo med njimi, so vredni vaše pozornosti, saj prinašajo prepričljiva sporočila. Fotografije pa govorijo same zase.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
