Kuhanje, pa naj bo priložnostno ali vsakodnevno, je vedno proces, skozi katerega odkrivamo drobna in velika spoznanja. V polnem pomenu ga lahko uvrstimo med življenjske spretnosti, saj s pomočjo poskušanja pripravljenih jedi prirejamo recepte, postopke in prakse, svoja dejanja in celo prepričanja.
Kuhanje je proces, v katerega vključimo vse svoje čutne zaznave.
Hrano gledamo, tipamo, vonjamo, okušamo in celo poslušamo zvoke ob kreiranju nove realnosti iz izbranih sestavin. S kuhanjem pridobivamo nove izkušnje za naprej, se soočamo z novimi izzivi, jih rešujemo s poskusi, preverjeno uspešnimi ali novimi, včasih tudi z napačnimi rešitvami. Pri kuhanju se nam odpirajo neskončne možnosti ustvarjanja in iskanja novih poti.
Ustvarjalno kuhanje tako postane način učenja, način življenja, kuhanje je v svojem bistvu vseživljenjsko učenje!
Vseživljenjsko učenje skozi kuhanje je pravi odgovor na izzive današnjega časa in prihodnosti. Vključenemu posamezniku omogoča kakovostnejše, zadovoljnejše in bolj zdravo življenje. Preverjanje in spreminjanje receptov, nenehno spremljanje in razvijanje, dopolnjevanje ter prilagajanje realnim potrebam posameznika, družine, družbe (za katero kuhamo) so vodila, ki nas usmerjajo k spremembam, izboljšanju in oblikovanju kakovostnega obroka. Vzpostavljen imamo celo nekakšen sistem preverjanja kakovosti, saj prehranjevanje samo predstavlja sprotno spremljanje in samoevalvacijo. Imamo pa še druge jedce in preizkuševalce, od katerih dobimo povratno informacijo o zadovoljstvu z našimi kreacijami.
S kuhanjem tako posodabljamo svoje recepte, postopke priprave in s prehrano tudi same sebe.
Kuhanje kot izobraževalni proces je vedno bolj učinkovito, če ga ozavestimo in osmislimo.
Študijski krožki so kot neformalna oblika sodelovalnega učenja primeren poligon za tako (medgeneracijsko) učenje, ki se izvaja v neposrednem okolju, kjer ljudje živijo. Ob prijetnem druženju si udeleženci sami zastavijo cilje in načrtujejo potrebne aktivnosti. Študijski krožek v Makolah deluje že 25 let. Krožkarji sodelujejo na prireditvah v kraju in se povezujejo z drugimi društvi. Ob zavedanju potrebe po celostnem dobrem počutju in zdravju ter krepitvi duha ne pozabijo krepiti telesa in na srečanjih redno telovadijo, se rekreirajo. V študijskih krožkih učeči se odrasli tkejo nove nitke v svojih socialnih mrežah, se počutijo in živijo bolj zdravo, bolje.
Mojca Plaznik, nekdaj članica krožka, mamina pomočnica in somentorica, je kmalu pridobila licenco ACS za izvajanje študijskih krožkov in se vsako leto loteva inovativnih vsebin. Pri tem povezuje mlade in malo manj mlade krožkarje in krožkarice. Skrbi za nadaljevanje tradicije tako izvajanja študijskega krožka v Makolah kakor tudi ohranjanja kulturne dediščine. Njeni udeleženci pečejo kruh in druge dobrote v krušni peči, proučujejo stare igre in igrače, popravljajo in rekonstruirajo stare ter izdelujejo nove igrače. Lokalna skupnost zagotavlja primerne prostore za izvedbo, da je krožek v lokalnem okolju. LU Slovenska Bistrica poskrbi za vodenje in koordinacijo, progam pa sofinancira MVI.
V zadnjem makolskem krožku so udeleženci raziskovali modrosti pri pripravi enostavnih jedi, primernih tudi za današnji čas. Pri iskanju, zbiranju in izbiranju receptov so morali sodelovati vsi vključeni. Opravljati so morali vse nujno potrebne delovne in druge zadolžitve ter poskrbeti zase in za druge udeležence krožka. Pri preizkušanju receptov, torej pri samem kuhanju, pa so se povezali še z Društvom gospodinj Makole. Za bolj strokovno preverjanje kakovosti rezultatov smo se tega preizkušanja udeležili tudi strokovni delavci LU.
Knjiga receptov Za kcoj al’ pa sámo … tako še vedno kuhamo v Makolah! je oprijemljiv in slikovit rezultat krožka, kjer je zapisana modrost prednikov za lažji danes in boljši jutri. Z vonjem po tradiciji je v makolščini zapisana in za vedno ujeta kultura priprave jedi.
Naj služi kot pripomoček za učenje in ustvarjanje, saj zbrani in preizkušeni recepti po večinoma nimajo določenih količin. V času originalnih zapisov receptov gospodinje niso uporabljale tehtnice, ampak so skrbno načrtovale in premišljeno uporabljale zalogo v shrambi ali kašči.
Količine prilagodi okusu in številu jedcev, sestavine pa temu, kar najdeš v hladilniku, shrambi in na vrtu. Prilagajaj in zapisuj svoje variante receptov ter jih predajaj naprej!
Študijski krožki so ravno s tem prenosom modrosti tako posebni in dragoceni, saj z znanjem prednikov lahko živimo lažje danes in bolje jutri!
Darja Kušar (darja.kusar@lu-sb.si), LU Slovenska Bistrica
