Izobraževanje in usposabljanje lahko pomembno prispevata k soočenju z okoljskimi, gospodarskimi in družbenimi izzivi, ki jih prinaša prihodnost. Za ustrezno načrtovanje izobraževalnih programov in njihovo prilagoditev potrebam prihodnjih generacij je potreben uvid v prihodnje potrebe po kompetencah. Uvajanje novosti je nujno tako zaradi družbenih sprememb kot tudi zaradi zaskrbljujočega stanja spretnosti odraslih v Sloveniji (PIAAC, 2016, 2018).
Učni model Izobraževanje 2030 je plod dela strokovnjakov OECD. Ponuja pomembne ugotovitve o kompetencah, ki omogočajo doseganje boljših učnih in delovnih uspehov, to pa vodi v splošno zadovoljstvo z življenjem.
Šolski sistem je pred zahtevno nalogo – opolnomočiti posameznika za razvoj zmožnosti, s katerimi bo osmislil svoje življenje. Učeči se moramo razvijati široko paleto znanj, spretnosti, vedenj in vrednot ter se jih naučiti udejanjati v praksi.
Poznavanje ključnih kompetenc je prvi korak na poti k boljšim rezultatom. Razvoj kompetenc višje ravni temelji na osnovnih, kot so besedilne in matematične spretnosti. SVOS nudi priložnost za oceno temeljnih spretnosti, na podlagi katerih gradimo tudi sposobnosti na višji ravni. Gre za interaktivno uporabo orodij, interakcije v heterogenih skupinah, avtonomno delovanje, ustvarjanje nove vrednosti, usklajevanje napetosti in dilem, prevzemanje odgovornosti. Omenjene kompetence so strokovnjaki prepoznali kot ključne (Deseco, 2005 ter OECD 2019, Učni model 2030) za doseganje boljših rezultatov in udejstvovanje v družbi. Izbor ključnih kompetenc temelji na potrebah in zahtevah spremenljivega, negotovega, kompleksnega in dvoumnega okolja (VUCA). Poznavanje ključnih kompetenc in dostop do orodij za oceno spretnosti posameznika, kot ga omogoča SVOS, je pomembno med drugim za izvedbo kakovostnega svetovanja odraslim pri izbiri učnih programov in nadaljevanju poklicne poti.
Ključne kompetence za uspeh v prihodnosti vključujejo ...
- sposobnost interaktivne uporabe jezika, simbolov in besedila; znanja in informacij ter uporabe tehnologije (skupina kompetenc interaktivna uporaba orodij);
- sposobnost dobrega povezovanja z drugimi, sodelovanja, upravljanja in reševanja konfliktov (skupina kompetenc interakcije v heterogenih skupinah);
- sposobnost delovanja znotraj širšega konteksta, načrtovanja in vodenja življenjskih načrtov in osebnih projektov, uveljavljanja pravic, interesov, omejitev in potreb (skupina kompetenc avtonomno delovanje).
Učni model 2030 poleg omenjenih opredeljuje kot ključne tudi tri transformativne kompetence.
- Kompetenca ustvarjanja nove vrednosti se nanaša na sposobnost inoviranja in podjetnosti ter se kaže s sprejemanjem informiranih in odgovornih dejanj (Grayling, 2017, OECD, 2019). Razvoj kompetence podpirajo konstrukti, kot so osmišljanje in opredelitev namena, radovednost, odprtost za novo, kritično mišljenje, kreativnost, sodelovanje, agilnost, upravljanje tveganj in prilagodljivost.
- Kompetenca usklajevanja napetosti in dilem je spretnost uravnoteženja na videz nasprotujočih si ali nezdružljivih zahtev med lastnimi potrebami in potrebami drugih, na primer pravičnosti in svobode; samostojnosti in solidarnosti; učinkovitosti in demokratičnih procesov; ekologije in ekonomskih modelov; raznolikosti in univerzalnosti ter inovativnosti in kontinuitete. Razvoj kompetence podpirajo konstrukti, kot so kognitivna fleksibilnost, pogled na problem iz različnih zornih kotov, empatija do drugih, spoštovanje, kreativnost, spretnosti reševanja problemov, reševanje konfliktov, odpornost, strpnost pri kompleksnosti in dvoumnosti ter odgovornost do drugih.
- Kompetenca prevzemanje odgovornosti odraža sposobnost refleksije in ocene lastnih dejanj na podlagi svojih izkušenj, osebnih ciljev, ciljev družbe, naučenega in presoje o tem, kaj je prav in kaj narobe. Kompetenca je neločljivo povezana z angažiranostjo učečega se v učnem procesu. Razvoj kompetence podpirajo konstrukti, kot so mesto nadzora, celovitost, sočutje, spoštovanje, kritično razmišljanje, samozavedanje, samoregulacija, reflektivno razmišljanje in graditev zaupanja.
Z odprtostjo za novo, radovednostjo, domišljijo, odpornostjo in sposobnostjo samouravnavanja, spoštovanjem drugih, sposobnostjo soočenja z neuspehom ali zavračanjem, postavljanjem ciljev in drugimi ključnimi kompetencami lahko dosežemo rezultate, ki jih sicer ne bi. Tako udejanjimo svoje skrite zmožnosti ter povečamo njihov vpliv na lastno življenje in življenje drugih.
Vključitev v oceno spretnosti SVOS je lahko za marsikoga priložnost, da ovrednoti svoje temeljne zmožnosti in naredi prvi korak na poti k dolgoročnejšemu razvoju spretnosti. Z vpeljavo inštrumenta za ocenjevanje spretnosti odraslih SVOS, ki je del projekta ESS Strokovna podpora področju pridobivanja temeljnih kompetenc 2016–2022, bomo odraslim posameznikom omogočili brezplačno oceno spretnosti ter jih spodbujali k nadaljnjemu razvoju spretnosti. Projekt podpirata EU iz ESS ter MIZŠ.
Dr. Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS
