V petek, 14. novembra, smo v Slomškovi rojstni hiši na Ponikvi že sedemnajsto leto zapored organizirali Slomškov simpozij. Gre za strokovno usposabljanje, namenjeno zaposlenim v vzgoji in izobraževanju.
Šola, ki se samo z znanjem peča, je polovičarska
Osrednji naslov prireditve je poudaril nujnost obravnave čustvene in socialne komponente poučevanja. Ta je v duhu Slomškove antropologije, ki človeka razume kot celoto telesne, duševne, duhovne in socialne razsežnosti. Med udeleženci in gosti so bili skrbnik hiše Jožef Planinc, podžupanja Silva Koželj ter direktor RA Kozjansko, v okviru katere deluje Ljudska univerza Šentjur, Jure Raztočnik. Pozdravila sta jih oživljena Slomškova lika, Blaže in Nežica, ki sta s svojo mentorico Ireno Zevnik opozorila na Slomškovo pedagoško dediščino.
Empatija in vzgoja srca
Tako je svoje predavanje naslovila predavateljica prof. dr. Barbara Simonič, prodekanja za znanstveno in raziskovalno dejavnost na Teološki fakulteti. Govorila je o razvijanju čustvene inteligence, povezovanju in vključujočem učnem okolju. Izhajala je iz nevroznanosti in razvojne psihologije. Poudarila je, da znanje ne nauči empatije, timskega dela ali čustvene regulacije. Udeležencem je predstavila praktične strategije za krepitev čustvene inteligence v razredu.
Znanstveni svetnik prof. dr. Bojan Žalec je v predavanju Edukacija v digitalni dobi osvetlil dileme in izzive, povezane z odgovorno uporabo umetne inteligence. Predstavil je etična načela in merila, udeleženci pa so lahko svoje vrline za odgovorno rabo UI sami ocenili v pripravljenem ocenjevalnem rubrikonu.
Med odmorom so si udeleženci lahko ogledali in prelistali ponudbo Celjske Mohorjeve družbe. Pogostitev je bila delo dijakov in udeležencev ŠC Šentjur.
Polonca Jazbinšek, povezovalka simpozija, je poudarila, da je Slomšek Mohorjevo založbo ustanovil leta 1851 z vizijo, da slovenski narod dobi duhovno in strokovno hrano v svojem maternem jeziku. Na prodajno-razstavnem kotičku je bilo na voljo gradivo, ki je tematsko podpiralo čustveno in socialno komponento poučevanja.
Drugi del simpozija je navdihujoče sklenil logoterapevt Matic Vidic. Spregovoril je o vlogi smisla pri preprečevanju izgorelosti med pedagoškimi delavci. Predstavil je bistveni vpliv globoke vpetosti v poslanstvo in prepoznavanje ustvarjalnih in doživljajskih vrednot na zmanjšanje izgorelosti in ohranjanje poklicne vitalnosti. To podrobneje opisuje v svoji novi knjigi Smernik za smisel.
Slomškov simpozij je ponovno dokazal, da prava omika in žlahtno srce ne nastajata zgolj z branjem in pisanjem, ampak z nenehnim zavedanjem, da je vsak človek samemu sebi majhen svet. Udeleženci so se strinjali, da je ravno modro vladanje samemu sebi prava in najvažnejša umetnost za preprečevanje izgorelosti in za celostno vzgojo. To še posebej velja v poklicu, kjer je poslanstvo enako pomembno kot kognitivne sposobnosti.
Alenka Testaniere (alenka.testaniere@lusentjur.si), LU Šentjur