23. in 28. maja 2019 smo za zaposlene na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana izvedli modul Notranji sistem kakovosti v organizaciji, ki izobražuje odrasle.
Pristopi k opredelitvam, presojanju in razvijanju kakovosti so različni. Nanje vplivajo številne družbene in vrednotne okoliščine. Po besedah dr. Tanje Možina so za učinkovit notranji sistem kakovosti ključni vsi trije procesi – opredeljevanje, presojanje in razvijanje kakovosti, ki potekajo tako na ravni organizacije kot na osebni strokovni ravni zaposlenega.
Udeleženci so spoznali, da ljudje kakovost vidimo različno, na kar vplivajo naše vrednote, interesi, potrebe, izkušnje in znanje. Mnenja o tem, kaj je kakovost ali kaj opredeljuje dobro izobraževalno organizacijo, se torej razlikujejo. Za samo organizacijo je zato pomembno, da pozna interesne skupine, ki imajo kakršenkoli neposreden ali posreden, pozitiven ali negativen odnos do nje (Možina, T. Kakovost kot (z)možnost, ACS, 2010, str. 66).
Pri opredeljevanju kakovosti je po mnenju dr. Možina pomembno, da razmišljamo in tudi zapišemo vrednote, poslanstvo in vizijo organizacije. Predavateljica poudarja, da v primeru, ko organizacije opredelijo svoje vrednote, postavijo določena merila. S tem ovrednotijo, kaj je dobro in kaj slabo, kaj učinkovito in kaj neučinkovito, kaj sprejemljivo in kaj nesprejemljivo. V poslanstvu organizacija opredeli svoj namen oz. razlog obstoja. Opredeljena vizija pa ji omogoča, da postane zmožna sama proaktivno vplivati na spremembe v okolju in tako vzpostavljati želene okoliščine.
Jasmina Orešnik Cunja je udeležencem predstavila pristop k samoevalvaciji POKI. Gre za usmeritve in priporočila izobraževalnim organizacijam pri vzpostavitvi in razvoju lastnega notranjega sistema kakovosti. Poudarila je uporabnost kazalnikov kakovosti izobraževanja odraslih pri podrobni opredelitvi tistih vidikov, katerih kakovost presojamo.
V nadaljevanju so udeleženci spoznali, zakaj je pomembno, da učitelji sami spremljajo kakovost svojega dela. Dr. Možina poudarja, da temeljni namen spremljav, ki jih opravlja učitelj oz. strokovni delavec, nikakor ni zgolj pridobivanje podatkov in informacij ter njihovo beleženje. So podlaga za samorefleksijo ali refleksijo s strokovnimi kolegi, če se izkaže, da je to potrebno. Vsekakor pa mora organizacija spoštovati učiteljev avtonomni prostor. Pri tem je pomembno dopolnjevanje in ne podvajanje različnih spremljav.
Udeleženci so spoznali, da je eden od pomembnih vidikov presojanja in razvijanja kakovosti tudi poznavanje zakonodajnega okvira, ki določa obveznosti izobraževalnih organizacij. Ob koncu modula je dr. Možina predstavila še listino kakovosti, eno od možnosti za zapis postopkov in dejavnosti, ki jih izobraževalna organizacija pri razvijanju svoje kakovosti sistematično izpeljuje. Listina kakovosti je namenjena vsem zaposlenim, zunanjim sodelavcem in drugim interesnim skupinam, da dobijo informacijo o tem, kako organizacija sama skrbi za svojo kakovost.
Izpeljani modul je sestavni del programa Temeljnega usposabljanja za vzpostavitev in nadgradnjo notranjega sistema kakovosti v organizaciji za izobraževanje odraslih – Mozaik kakovosti.
Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru Projekta ESS Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2018 do 2022.
Mag. Karmen Rajar (karmen.rajar@acs.si), ACS
