Na ACS raziskujemo vse mogoče spretnosti. Na Osmem forumu EPUO smo, na primer, raziskovali spretnosti, ki so nam v pomoč pri krepitvi in ohranjanju psihofizičnega zdravja. Na naslednjem smo preučevali digitalne spretnosti, na Trinajstem osebne (čustvene) in medosebne spretnosti za življenje, na zadnjih dveh lanskih forumih pa še medijske in državljanske spretnosti. Vse te (in še kakšna) so še kako potrebne, da se kar najbolje znajdemo v življenju. Tudi takrat, ko zbolimo.
Danes bi rada podelila z vami nekaj tega, kar sem slišala na virtualni konferenci Življenje z rakom, ki so jo organizirali Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, Združenje ONKO NET in Zdravniška zbornica Slovenije. Med drugim so govorili o tem, kako pomembne so veščine, da najdemo prave zdravstvene informacije, jih razumemo, presojamo in uporabimo. Konferenca se je posvečala bolnikovi poti skozi zdravstveni sistem ter vračanju v družbeno in poklicno življenje (program).
Nastopajoči so zelo nazorno opisali to zapleteno pot. Tanja Španič, predsednica združenja Europa Donna Slovenija, jo je predstavila tako, da jo zlahka posplošimo na pot kogar koli, ki zboli. Če povzamem to, kar je povedala, gre približno tako.
Ob tem se zaletavamo v vse mogoče napise na vratih, ki nam o(ne)mogočajo vstop v zdravstveni sistem in čimprejšnjo ozdravitev.
Povedali so, da je pri obravnavi bolnikov ključna multidisciplinarna obravnava. Bolniki, oboroženi s številnimi informacijami, soodločajo pri zdravljenju.
Sprašujem se, ali res. Ali res vemo, kam se podajamo, ko stopamo na pot zdravljenja? Ali se res vsi znajdemo v vedno kompleksnejšem in tehnološko sofisticiranem zdravstvenem sistemu? V mislih imam le e-napotnico, ki jo dobijo naši ostareli starši, vse drugo pa je prepuščeno svojcem, ki se na to spoznajo.
Še naprej si zastavljam vprašanja: Katere vire uporabljamo? Ali vse te informacije sploh razumemo in/ali razumemo vse tisto, kar podpisujemo pred posegi? Ali izkoristimo vse vire podpore in pomoči, ki so nam na voljo? Kako se spoprijemamo s stranskimi učinki in posledicami zdravljenja?
Udeleženka konference, Barbara Dermota, je predstavila svojo osebno izkušnjo z rakom materničnega vratu. Njena pripoved je bila živa in prepričljiva. Vabim vas, da si jo ogledate (53:10). Tudi zato, da boste takrat, ko vas bodo hoteli odpraviti, vztrajali in zahtevali razlago. In starost v resnici ne igra nobene vloge.
Pot bolnika (in njegovih bližnjih) je neposredno povezana z zdravstveno pismenostjo.
Ali ste vedeli, da:
- imajo osebe z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 50-odstotno višjo stopnjo umrljivosti v petletnem obdobju po postavitvi diagnoze kot osebe z visoko stopnjo?
- nizka stopnja zdravstvene pismenosti ključno omeji sposobnost ljudi, da se socialno vključijo v svojo skupnost?
- 70 % oseb s kroničnimi boleznimi ne ve natančno, kako bi se orientirale v zdravstvenem sistemu?
Na omenjeni konferenci je Sanja Vrbovšek z NIJZ predstavila pomen zdravstvene pismenosti. Koncept, ki sega v 70-leta 20. stoletja, v zadnjih desetih letih vse bolj pridobiva pomen. Tako v raziskovanju in klinični praksi kot v političnem diskurzu. Zdravstvena pismenost je širok in ne popolnoma razjasnjen pojem. O tem priča dejstvo, da v literaturi zasledimo vsaj 17 različnih definicij, nobena pa ni univerzalna. Vsem definicijam je skupno to, da zdravstveno pismenost obravnavajo kot več med seboj povezanih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje in uporablja v zdravstvenem sistemu, da bi sprejemal pravilne in koristne odločitve, povezane s svojim zdravjem. (vir)
Zdravstvena pismenost zajema zmožnosti, veščine, znanje in motivacijo za dostopanje, razumevanje, presojanje in uporabo zdravstvenih informacij. Več pa v prispevku Sanje Vrbovšek.
Ministrstvo za zdravje RS in NIJZ sta v letih 2019–2022 izpeljali projekt Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji (ZaPiS). Raziskali so t. i. populacijsko zdravstveno pismenost, torej zmožnosti in veščine posameznikov. V raziskavi je sodelovalo 3.360 oseb. Merili so splošno, komunikacijsko, navigacijsko in digitalno zdravstveno pismenost ter zdravstveno pismenost na področju cepljenja.
Rezultati so pokazali, da ima:
- skoraj polovica odraslih (48 %) omejeno splošno zdravstveno pismenost;
- petina odraslih omejeno komunikacijsko zdravstveno pismenost;
- dobrih 60 % posameznikov omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost glede na postavljene kriterije; odstotek pa je še višji pri osebah s kronično boleznijo.
Podrobnejše podatke si lahko ogledate tukaj.
V projektu pripravljajo zelo uporabne zemljevide poti pacientov različnih kroničnih bolezni. Če se malo znajdete, jih dobite tukaj.
Na NIJZ se letos lotevajo tudi raziskovanja t. i. organizacijske zdravstvene pismenosti. Preučevali bodo, kako se zdravstvene ustanove odzivajo na potrebe bolnikov, kako jih usmerjajo v prostoru, na kakšen način zdravstveni delavci posredujejo informacije ipd.
Tako, to je le nekaj vsebin, ki jih je zaobjela konferenca. Če vas zanima več, je tukaj posnetek.
Zapis sem začela s prizadevanji ACS za boljšo zdravstveno pismenost. Naj ga tako tudi končam. Na prvi letošnji seji Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih so sprejeli javnoveljavni program za odrasle Razumevanje zdravja – pot do zdravega načina življenja. Pri snovanju so sodelovali dr. Tamara Štemberger Kolnik (Fakulteta za zdravstvene vede Celje in Ministrstvo za zdravje), dr. Tanja Rupnik Vec (ACS), dr. Vesna Štemberger (Pedagoška fakulteta v Ljubljani), Zvezdana Vražič (Zdravstveni dom Maribor), Renata Bačvić in Nina Živković (obe Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana), mag. Damijana Kravanja (Posoški razvojni center – OE Ljudska univerza), Andreja Sirk (LU Jesenice), dr. Neva Maher (Mednarodni projekt Misija Rak).
Program obsega temeljne vsebine, ki udeležencu izobraževanja omogočajo konstrukcijo razumevanja nekaterih sodobnih konceptov s področja telesnega in duševnega zdravja ter ponujajo odgovore na vprašanja, kot so: Kaj je zdravje, kaj je duševno blagostanje? Kateri so dejavniki ohranjanja in/ali izboljšanja fizičnega in duševnega zdravja? Kako lahko krepim svoje fizično in duševno blagostanje oz. kako lahko delujem preventivno, da se izognem bolezni? Kje najdem informacije o zdravju in po katerih kriterijih jih lahko presojam? Kako naj se znajdem v zapletenemu zdravstvenem sistemu?
Program je objavljen v Programoteki na spletni strani ACS.
Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS
