Kako ŠK doživljajo osamitev? Zbrali smo nekaj utrinkov.
V dneh karantene je ACS okrepil komunikacijo s ŠK, ki po definiciji slonijo na osebnih stikih. Prav vsi so bili poslanih orodij veseli, v pogovorih je bilo zaznati veliko iznajdljivosti pri soočanju z nenavadnimi razmerami. Pri vseh ohranjanje stika med člani v dneh osamitve ni mogoče, zato v tem obdobju rešujejo zadeve, za katere v običajnem ritmu ni časa. Mentorji so nam svoje izkušnje predstavili tudi v želji, da spodbudijo ostale k nadaljnjemu delu v času, ko preprečujemo prenos virusa drug na drugega.
Tako iz Rogaške Slatine sporočajo, da se prilagajajo znanju in zmožnostim posameznikov. Z udeleženci ohranjajo stik preko različnih aplikacij, kot sta Skype in Zoom. Uporabljajo tudi telefon – prilagodijo se možnostim in potrebam sodelujočih. Iz Istre sporočajo, da srečanja potekajo s pomočjo Skypa, ker ga del članov že uporablja. Zaključno srečanje bodo izpeljali ob izidu zbornika.
Tudi v Pivki so povezani preko družbenih omrežij in elektronske pošte. Tako so si v oporo, prepričani, da zmorejo gledati čim bolj pozitivno. Vabijo k ogledu fotografij na FB Marjeta Marinčič ter delitvi mnenj.
V Murski Soboti tečejo štirje krožki. Vsebina krožka, vezana na izročilo, izkušnje in ideje, ki jih imajo udeleženke s samooskrbo, čaka na toplejše pomladne dneve. Medtem pa se pisana druščina, ki je začela delo tik pred karanteno, pripravlja na teme, kot so vrt, nabiranje divjih zeli in gob, predelava in priprava jedi iz teh rastlin. Zastoj so rešile s povezavo prek e-pošte. Zbirajo fotografije, mentorica piše motivacijska pisma, jih ustrezno časovno »dozira« ter spodbuja k izmenjavi receptov, primernih za restavriranje. Uporabljajo tudi gradiva drugih ŠK, ki so dostopna na spletni strani ŠK.
Za resen izziv sem osebno pravzaprav hvaležna. Na preizkušnjo postavlja vse, kar se nam je do tega trenutka zdelo samoumevno. Tudi izobraževanje. K sreči smo krožkarji vajeni hitrega prilagajanja novim situacijam. Podobno je kot akcija iz mladosti, ki se je imenovala NNNP. Le da sedaj ne gre za vajo. V iskanju možnosti za nadaljnje delo v izobraževanju nas včasih pozitivno preseneti in razveseli pobuda, ki ne prihaja od ustanov, temveč jo posredujejo ljudje iz soseščine. Tako je tudi pri nas. Na lokalne umetnike se je obrnila gospa Čelan, članica ŠK in likovna pedagoginja, ki nas je povabila k ustvarjanju pod skupnim trenutno še delovnim naslovom POMLAD 2020. V različnih zvrsteh in tehnikah likovnega izražanja želi povezati aktualne teme, kot so virus, osamitev, odnosi, globalne spremembe, z intimnimi vtis. Že se je odzvalo za cel krožek ustvarjalcev, kot mentorica pa poskušam pritegniti še mlade postojnske umetnike. Učenje torej teče tudi zunaj inštitucij, kjer je pravzaprav vzniknilo. To je dokaz, da so ŠK resnično tista oblika učenja, ki preživi tudi v kriznih razmerah.
V Cerkljah in Smledniku so poskusili članicam občasno pisati, a kaže, da krožki na daljavo ne bodo mogli delovati. Zato skušajo postoriti, kar je morda zaostalo – pripraviti poročila, zbirati in prebirati literaturo. Gospa Močnik prebira in ureja dokumente, knjige, izdaje …, ki se nahajajo v knjižnici staršev in moža. V arhivu, ki so ga v prašne kote izrinile selitve in tekoče življenje, se je znašlo za skoraj stoletno obdobje gradiva. Pregledan je vsak list posebej, pisma, časopisni izrezki, vabila … Pri tem nastajajo novi kupčki in predali tematsko urejenega gradiva. Čustveno je to obdobje zelo naporno, zato so veseli sporočil in spodbud ACS. »Veseli smo, da vam je mar,« pravijo.
V svojem odmevu priporočajo v branje knjigo Rudija Beiserja Drevesa in ljudje, ki predlagateljico spominja na mladost. Takrat je kot dekletce z očetom hodila v gozd. Treba je bilo marsikaj požagati, počistiti veje, narediti butare, odpeljati domov na vrhu napolnjenega voza stelje, doma pa to nastlati živini, zajčkom, mucku. Ni dolgo trajalo, ker so zemljo podržavili in so starši izgubili vse ter se zato z dežele preselili v mesto. Njej kot otroku so ostali nepozabni spomini. Tokrat prek e-Novičk pozdravlja prijatelje Kulturnega kluba Liberius Cerklje in se jim zahvaljuje za skrb.
V Makolah so letos organizirali ŠK poezije, s katerim združujejo delovanje uveljavljenih in neznanih pesnic. Povabili so jih prek FB in osebno. Prijavile so se starostno in poklicno različne dame, ki imajo vsaka svoj stil pisanja, kar je prečudovito. Po nekaj začetnih srečanjih jih je doletela izolacija. Niso obupale, na družbenem omrežju so ustanovile skupino – in deluje. Pridružil se jim je gospod, ki je obljubil skrb za uresničitev akcijskih ciljev (izdati želijo knjigo), pri čemer mu bo pomagala slovenistka. Redno, včasih celo dnevno, so v stiku. Pesmi, spodbude in življenjske zgodbe so pravi izraz izreka, da če se hočeš učiti, boš našel pot, če pa ne, boš našel izgovor (Jim Rohn). Želijo si, da bi se do konca junija izolacija iztekla, da bi uresničile zastavljeni cilj, a se bodo prilagodile, če bo treba.
Toliko v predpraznični čas iz mreže študijskih krožkov. Ti potrpežljivo čakajo na razpis, ki bo prizadevanja tudi finančno podprl.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
